Sašo Radej

»S to pesmijo sem odraščal, čeprav je oče nikoli ni posebej izpostavljal. Bila je ena izmed številnih, ki so nastajale v času, ko je bilo treba z glasbo predvsem preživeti. Malo me je motilo, ko so me v šoli klicali ‘Dan ljubezni’, a sem se navadil. Pesem je vseskozi popularna, a ne oče ne mama ji nista posvečala prav velike pozornosti. Ker zaslužki niso bili veliki, so se glasbeniki takoj, ko so končali en projekt, že lotili drugega, in tako je bilo tudi z omenjeno pesmijo. Je pa prav zanimivo, kako se je ta pesem obdržala in ostala popularna vse do današnjih dni,« pripoveduje Bernard Hrušovar, sin legendarnega skladatelja in člana skupine Pepel in kri, Tomaža Hrušovarja.

Večina sploh ni vedela, da je Bernard tudi sam aktiven v glasbenem svetu, saj se je raje držal v ozadju. Prav ta projekt pa razkriva njegov izjemen talent in spoštovanje očetove zapuščine. »Zaključil sem glasbeno šolo klavirja, potem pa sem se navdušil nad jazz glasbo ter se deset let izobraževal pri Primožu Grašiču, ki mi je dal res veliko. Ves čas se ukvarjam z glasbo, a vedno bolj v ozadju, daleč od soja medijskih luči. Imam namreč svojo glasbeno produkcijo,« pojasnjuje.

· Film in TV

Vesna Pernarčič se zaveda, da se njen igralski prostor oži

· Politika

Takrat je bilo Urško Klakočar Zupančič strah posledic

· Estrada

Lea Mihevc razkrila del svojega sveta, ki ga redko pokaže javnosti

Zamisel o priredbi pesmi Dan ljubezni ni bila njegova. Poklicali so ga ustvarjalci filma Belo se pere na devetdeset in predlagali sodelovanje. »Sprva nisem bil prepričan. Nisem vedel, ali se lahko tega sploh lotim. Vzel sem si dan za razmislek, potem pa me je prepričala zgodba, ne projekt sam,« iskreno pove. Priredba ni bila ustvarjena z mislijo na radijske postaje ali komercialni uspeh, temveč kot čustvena podlaga filma z močno življenjsko zgodbo. Ker v filmu pesem zazveni ob prizoru valete, morda postane nova himna zaključnih šolskih slavij – kar bi, kot pravi Bernard, zagotovo razveselilo tudi njegovega očeta, ki se je leta 2020 poslovil.

»Z očetom sva večkrat govorila o glasbi. Vprašal sem ga tudi za kakšen nasvet, a je vedno odgovoril: ‘Delaj po svoje, ne pusti se voditi.’ Bil je tako iskren, da včasih ni bilo prijetno, a sem bil vesel njegovega mnenja. Ne vem, ali bi se s tem projektom strinjal, sem pa prepričan, da bi ga prepričala zgodba,« dodaja.

Sašo Radej

Tokrat legendarne pesmi ni zapela skupina Pepel in kri, temveč priznana umetnica Nana Milčinski. Povabilo za sodelovanje jo je doseglo nepričakovano, ko jo je poklical režiser filma Marko Naberšnik, sicer njen sošolec z akademije. »Presenečena sem bila, a tudi zelo počaščena. Pesem sem poznala že iz otroštva in postala je del narodne zakladnice. Vesela sem, da sem lahko dodala svoj glas zgodbi, ki resnično pusti sledi,« pravi Nana, ki je nad končnim rezultatom glasbe in filma iskreno navdušena.

Sašo Radej

Bernard danes ne ustvarja le zase – svoj glasbeni talent je očitno predal tudi naprej. »Oba moja otroka imata posluh, oba čutita glasbo,« pove ponosno. In kdo ve – morda bomo nekoč slišali še novo poglavje zgodbe, ki jo je pred pol stoletja začel njegov oče.