Taja Golavšek

Pred kratkim, ko je imel Čarli rojstni dan, mu je Damjana napisala lepe besede o ljubezni, ki ju povezuje že toliko let. 30 let je od njune poroke, 11. maja bosta praznovala obletnico, na šest let 'koruzne podlage', kot pravi temu Damjana. In Čarli ji pritrjuje. Tako je pač pri njiju: Damjana je dinamična, gostobesedna, prekipevajoča od energije, Čarli pa je malo bolj umirjen in zna v treh besedah povzeti to, o čemer je Damjana govorila še pa še. Že devetnajst let živita v idilični hiški na deželi, ki jima prinaša mir in radost.

Damjana Golavšek pripoveduje o tem, kako je spoznala prijaznega gentlemana: »Preden sem spoznala Čarlija, sem bila ravno v obdobju, ko so se moje srce, duša in telo zdravili po ločitvi. Bend, v katerem je Čarli igral, je iskal pevko. Igor Ribič je fantom rekel, da je na MMS-u videl pevko, ki so ji televizijci 'pokvarili' nastop in se ni podelala v hlače. Dobili smo se v lokalu na Poljanski cesti. Prišla sta dva dolgolasa frajerja, Igor Ribič in Saša Dragaš, pozneje Saša Vrtnar. Veliko sta govorila. Poslušala sem, a že skoraj odločena, da ne bom privolila v sodelovanje, saj sta bila, no, kako naj rečem, mlada, jaz pa ravno v razsutem obdobju po ločitvi. Moške sem gledala z veliko rezervo. Ta dva sta bila za štiri, tako se mi je tedaj zdelo.« Seveda jo je zanimalo, kdo je še v bendu. Povedala sta, da je na bobnih Miro Čekeliš, na basu pa Čarli Novak.

Mediaspeed

»Tedaj pa sem zastrigla z ušesi. Čarli se mi je zdel čisto drug tip kot ta fanta. Zdel se mi je resen, zanesljiv, čeprav ga nisem nikoli srečala. Sem pa enkrat videla, ko sem šla mimo tržnice k pouku, kako je v svoj ogromen chevrolet naložil starejšo gospo, prav prijazno in lepo ji je odprl vrata in sta se odpeljala. Kdo bi si mislil, da bo ta gospa nekoč moja tašča,« se razneži ob pripovedi.

Opisani prizor ji je bil všeč, a je nanj kmalu pozabila, ob omembi njegovega imena pa se ji je spet pripeljal v možgane. In tako je pristala v bendu Hot Hot Hot, tako se je imenoval po plavolaski z dolgimi nogami, ki je bila njena predhodnica.

Taja Golavšek

»Sama sem bila njeno popolno nasprotje. Temna rjavolaska, večinoma skuštrana, rada sem imela jazz, nisem se oblačila izzivalno, prej zadržano, kavbojke, majica pa superge, in še danes je v glavnem tako. Da bi kazala noge, mi še na misel ni prišlo. Prišle pa so prve vaje. Prišel je prvi nastop. Fantje so mi namignili, da se moram obleči bolj zapeljivo, pa sem se, še všeč sem si bila, tudi moje noge so bile čisto v redu. Čarli ni rekel nič, premeril me je pa temeljito. Med premorom me je povabil na kavo. Potem sva med premori na nastopih veliko pila kavo in klepetala. Najini dotedanji življenji sva predelala po dolgem in počez. Njegova družba mi je bila domača, kot da se poznava že od nekdaj. Tudi sam se je ravno ločil in imel je deklico Reo, enako staro kot moja Taja, in še starejšo hčerko Mašo.«

Ljubezen na drugi pogled

Kljub temu se iskre okoli njiju niso takoj kresale. »Oba sva bila zelo previdna. Ker nisem imela telefona, sva se videvala samo na nastopih, sicer pa ne. Večkrat me je podražil, da bo prišel na potico. Neko soboto po nastopu pa je napovedal, da ima v ponedeljek neko pot proti Žalcu in da bi se oglasil na Polzeli, če sme oziroma če bom doma. Odgovor je bil seveda da. Nisem povsem verjela, da bo prišel. Pa je, po pol leta prijateljevanja se je prikazal na Polzeli. Tajo sem pripravila, da morda dobiva obisk deklice Ree in njenega očija Čarlija.

Ko sem pogledala skozi okno, sem videla njegovega chevroleta, kako se je primajal kot barka izza ovinka. Pozvonil je spodaj in rekel, da ne more gor, ker Rea še spi v avtu. Taja me je vprašala, ali lahko gre dol k deklici, rada bi počakala pri njej, da se zbudi. In tako je bilo – Taja dol, Čarli gor. Vsake toliko sva pogledala skozi okno in pila kavo … Deklici sta bili na zadnjem sedežu, ena speča, druga je sedela zraven. Ti prizori mi še zdaj božajo srce. Potem sta se prikobacali v stanovanje. Nobenega joka ni bilo, čeprav je Rea Tajo videla prvič. Čarli jo je seveda pripravil na srečanje. Izginili sta v Tajino sobo, se smejali in igrali. Bila sva polna sreče, ker sta se tako lepo ujeli. Tisti večer smo prespali prvič pod isto streho in tudi midva sva se ujela,« z nasmehom na ustnicah pripoveduje Damjana.

Taja Golavšek

In nadaljuje: »Najino ljubezen sva zagledala šele na drugi pogled, skozi prijateljstvo. Enkrat me je peljal na večerjo in tedaj je njegovo bitje zadišalo po sveže pečenem, domačem kruhu. Tisti občutek, pravzaprav še ne veš, da ti usoda usodno mežika, a veš, vonjaš, da si pristal v ljubezen. Povedala sem mu to in povedal mi je, da deli ta občutek. Rada sva skupaj. Pogrešava se, če nisva. Še vedno si pogosto telefonirava, če nisva skupaj na poti.

Danes je to veliko enostavneje. Včasih pa … Ko sem prvič odpotovala v Dublin na Eurosong, sem za telefonske pogovore s Čarlijem zapravila ves honorar vnaprej, pa še precej sem morala dodati. To so najini klepeti kar tako, da slišiš glas, ki boža prav tako, kot da je človek ob tebi. To pa zato, ker je vse na Čarliju resnično, nobenega blefa, nobenega nastopaštva. On je človek za Damjano in Damjana je človek za Čarlija. Sva levi in desni čevelj, greva vsak po svoji poti, a v isto smer, to smer sva izbrala skupaj in si rekla v dobrem in v slabem. Ljubezen naju je posvojila. To je sreča, ki je ne kaže skušati z egom.«

Zajtrk je njun obred

Značajsko sta si sicer precej različna, Damjana je energična, hitra, prehitra, na takoj in pravočasno, Čarli pa je umirjeno energičen, umirjeno hiter, nikoli prehiter, počasi stopa do cilja, raje malo z zamudo, kot da bi se bilo treba prestopati zaradi prehitrega prihoda.

Mediaspeed

»Znava se poslušati in tudi precej skregati. V 36 letih sva imela kakšne tri prepire, ki so se vlekli približno tri dni. Po treh dneh potem oba jokava, no, jaz malo bolj, a ne vedno na očeh. Ne zdi se mi prav, da je strelovod ravno človek, ki ti je najbližje. Izrečejo se grde besede, s katerimi prav želiš prizadeti. Potem spet vse postane mehko, prijetno in dišeče. Včasih se mi zdi, da sem res butelj in da bi se enkrat že lahko naučila biti potrpežljiva, malo manj neučakana in trmasta. Kdaj pa kdaj je odnos tudi težaško delo.«

Vseskozi sta morala krmariti tudi z drugim od staršev njunih otrok in ni bilo vedno idealno, pravi Damjana: »Kdaj sem tudi pomislila, da če bi vedela, v kaj se podajam, verjetno ne bi šla na prvo kavo. A zgodbe, takšne in drugačne, so naju še bolj povezale. Kompromis je v odnosu lahko čudežna reč, vendar nikoli ne sme postati orodje očitkov. Zavedati se moraš, kdaj se odločiš za kompromis in zakaj. Zaupala sem mu, četudi kdaj česa nisem razumela oziroma sem razumela po svoje. Tudi danes mu povsem zaupam in verjamem, da tudi on zaupa meni.«

Kako pa živita v njuni čarobni hiški na deželi? »Pred dobrimi devetnajstimi leti sva našla vasico, kjer danes živiva. Od prvega dne sva v najin dom zaljubljena. Vedno se po predstavi peljeva domov, tudi če je zelo pozno. Najino življenje je zelo umirjeno, verjetno bi se marsikomu zdelo precej dolgočasno. A midva sva ekstravertirana na odru, zasebno pa introvertirana, jaz še nekoliko bolj kot Čarli. Rada imava svojo intimo in mir.

Zajtrk je najin obred – kdor prvi vstane, skuha kavo. Poveva si, kaj bova tega dne delala. Potem grem v naravo s kužkoma. Vsak dan, če je le mogoče, skuham kosilo, jeva, klepetava, potem sledi mini siesta in potem na vrt. Ko pride večer, se vaški dnevni vrvež umiri. Kadar so nastopi, je vse veliko bolj energetsko, še posebno z moje strani, ker 'moram' imeti vse pod nadzorom in to popolnoma. Čarli se prepusti in je moj steber, da lahko 'norim' naokoli. Našla sva prostor, kjer sva doma, kjer je najino zavetje, kjer sva lahko to, kar sva, in za nagrado drug z drugim in z naravo. Zrak prepihan in voda izvirska. Veva, da ne bo večno tako, ljubezen pa bo,« z nežnim nasmehom in prepričano za konec še pove Damjana.

Na še mnogo zaljubljenih skupnih let, Damjana in Čarli!

Domači

Igralki serije Nemirna kri ostajata zelo dobri prijateljici

Domači

To je gospodinjsko opravilo, ki Svitu Stefaniji prinaša sprostitev

Domači

Brez nje bi Tadej Golob marsikaj zamudil