Profimedia

Izbruh meningitisa B v Kentu in smrtni žrtvi, ki ju je zahteval, so v Veliki Britaniji sprožili pravi naval na cepljenje. Kako je z njim pri nas?

Meningitis je vnetje možganskih ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo, in je lahko zelo nevaren. Najpogosteje ga povzročajo bakterije ali virusi, pri čemer je bakterijska oblika hujša. Začne se z vročino, glavobolom, slabostjo in otrdelim vratom ter lahko hitro napreduje v zmedenost, krče ali sepso. Posebej nevaren je meningitis B, pri katerem so prvi znaki pogosto podobni gripi, zato ga je težko pravočasno prepoznati. Simptomi so vročina, mrzlica, bolečine v mišicah, utrujenost in slabost. Potek bolezni je lahko izjemno hiter, saj eskalira že v nekaj urah, zato je treba z zdravljenjem začeti takoj. Kako resna nevarnost je meningitis B, pove statistika, saj se okoli 15 odstotkov okužb konč a s smrtnim izidom. Ta bolezen še posebej pogosto prizadene mlade.

Profimedia

Nasveti

Nočna mora pediatrov

Življenjski slog in nerazvita odpornost

Bakterije, ki povzročajo meningitis, živijo v nosno-žrelnem prostoru pri mnogih zdravih ljudeh, ne da bi povzročale težave. To so zdravi prenašalci, ki niti ne vedo, da v sebi nosijo nevarno bakterijo. Bolezen se razvije pri tistih, kjer imunski sistem bakteriji ne prepreči, da bi iz nosne sluznice prodrla v kri in se razširila do možganskih ovojnic. Razlogov, zakaj se to zgodi, je več: oslabljen imunski sistem, stres, utrujenost, kajenje ali virusne okužbe (npr. prehlad ali gripa), ki poškodujejo sluznico in olajšajo vdor bakterij. Pomembna je tudi genetska občutljivost, saj imajo nekateri ljudje slabši prirojeni odziv na meningokok. Bolezen torej ni le posledica tega, da je bakterija prisotna v telesu, ampak se razvije v kombinaciji z odzivom telesa.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12, 24. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana