Kaj se dogaja v zakulisju javnega kopališča?

Vsake toliko časa, hvala bogu, ne tako pogosto, v javnosti odjekne novica, da so se kopalci, največkrat otroci, na javnem kopališču zastrupili s klorom. Nazadnje se je to zgodilo letos v začetku julija v Poreču, ko so morali 13 otrok nemudoma odpeljati v bolnišnico. Ob tem dogodku je marsikoga zaskrbelo, kako varno sploh je na bazenih, zato smo pred dnevi obiskali letno kopališče Celje, kjer smo pogledali v drobovje bazenskega ustroja, v strojnico.

Zdravili se bomo na nivoju genov, avto pa nam bodo natisnili

Tehnologije prihodnosti, o katerih smo z navdušenjem, včasih pa tudi z nelagodjem brali v znanstvenofantastičnih knjigah, so že tu. V laboratorijih, inženirskih delavnicah, nekatere v fazi preizkušanja, nekatere pa že tudi med nami. Druge jim bodo sledile hitreje, kot si mislimo. Tekst: TINA NIKA SNOJ

Z najstniki po Balkanu

Imate odraščajoče otroke? Nočejo več z vami na dopust, ampak jim še čisto ne zaupate, da bi jih pustili same doma. Kako jih navdušiti, da vendarle preživijo počitnice z vami? Kako preusmeriti njihovo pozornost stran od mobilnih naprav?

Če ženska ne more dobro stisniti nožnice, je stara. Pika.

Diplomirana ekonomistka. Mama. Žena. Najprej je želela reševati svet. Drevesa, pitno vodo, čistost zraka. Projekti, za katere je gorela, so jo izčrpali in je pregorela.

Otok, kakršnega ne poznate

Krk, drugi največji hrvaški otok, brez dvoma obiskuje največ Slovencev. Poleg svojih komaj 20.000 prebivalcev se tu v sezoni povprečno znajde najmanj sto tisoč Slovencev z okrog 700.000 prenočitvami; Hrvati, ki pridejo s kopnega, pa prespijo samo kakih 200.000-krat. V šali bi torej lahko dejali, da je Krk – slovenski.

Znanstvena fantastika, ki postaja resničnost

Ožgani in posušeni smrekovi gozdovi, le kamenje in skalovje pod našimi vršaci. Požgana drevesa na Primorskem, nikjer nobene živali, saj ni zelene hrane zanje. Slovenska obalna mesta preplavljena z morjem, kot bi se potapljala zgodovina. V mestih divja boj za hrano, ki je skoraj ni mogoče dobiti. Ljudje so nasilni in lačni. Tudi vode skorajda ni, vodni viri so usahnili.

Največji metulj v Sloveniji

Skrivnostni liki v žitu že od nekdaj burijo človeško domišljijo, predvsem zato, ker nastanka zapletenih, zelo pravilnih in simetričnih vzorcev po navadi niso znali prepričljivo pojasniti. Za osupljiv labirint v obliki metulja, simbol preobrazbe, lepote in neskončnosti, na okoli treh hektarjih koruznega polja v Dravskem Dvoru pri Mariboru pa lahko z največjo gotovostjo rečemo, da je delo človeških rok. Ustvarjalci iz društva Labirint so ga naredili, da bi otroke in odrasle zvabili v prijetno avanturo v naravo, kjer bi vsaj za nekaj časa pozabili na telefone, računalnike in tablice. »Ljudje v virtualnem svetu preživimo toliko časa, da sploh ne vemo več, kako se znajdemo v naravnem okolju. Labirint pa je ena od alternativnih možnosti,« pravi Nataša Drozg iz društva.

Meso iz laboratorija

Ljudje smo vsejedi, večina nas je meso, mnogi pa ne – eni zaradi zdravja, drugi iz etičnih razlogov, ker so živali njihovi prijatelji in prijateljev pač ne ješ. Zdi se, da bodo ti razlogi kmalu odpadli, saj smo na pragu nove prehranske revolucije. Če bo čez dvajset let še kdo ubijal živali za prehrano, bo veljal za čudaka, pravijo. Meso bo namreč raslo v laboratorijih.

Iskanje izgubljenega mlina

Dolina Dragonje, Kalifornija Avstro-Ogrske

Ne junačite se in se umaknite na varno!

Slovenija je ena najbolj nevihtnih dežel v Evropi, kar potrjuje tudi to poletje, ko je neviht precej nad povprečjem. Nedavno je strela udarila v drevo ob Blejskem jezeru in poškodovala številne ljudi, ki so se zatekli na »varno«. Strele pa so tudi drugod povzročale nesreče in ogromno materialno škodo. V Sloveniji udari na leto kar med 50.000 in 90.000 strel, od tega jih je daleč največ med majem in avgustom. Kako se lahko zaščitimo?

Listerija, morilska bakterija

S polic oziroma iz zamrzovalnikov slovenskih trgovin so te dni umaknili nekatere vrečke zamrznjene zelenjave, od špinače do brokolija in tudi pice. Zelenjava naj bila kontaminirana z bakterijo listerijo oziroma možnosti, da bi bila, ni mogoče izključiti, so zapisali na Uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ne čisto kot Prevc

Zipanje za začetnike

Moja najboljša življenjska odločitev

Hana Geder, prva Slovenka s psom na poti Via Adriatica

Od krastač proti krvavitvi do pralnih vložkov

Čeprav je menstruacija povsem naraven pojav, je marsikatera ženska prepričana, da se o tem ne govori in da je čas njene menstruacije njena skrivnost. Prav tak odnos so imele ženske do sebe in svojega telesa tudi pred stoletji.

Bodo gobe postale neužitne?

Nedavno je v Zagrebu svoj 80. rojstni dan praznoval Roy Watling, priznani evropski mikolog, ki si je ob svoji okrogli obletnici želel ogledati tamkajšnji Muzej gob. Ob tej priložnosti so novinarji z njim spregovorili o njegovi priljubljeni temi in od njega med drugim izvedeli skrb vzbujajoče dejstvo. Zaradi globalnega segrevanja naj bi nekatere gobe, ki so bile še pred dvema desetletjema užitne, postale neužitne. Ali se lahko to zgodi tudi z našimi jurčki in drugimi užitnimi gobami, smo preverili pri slovenskem strokovnjaku, prof. dr. Francu Pohlevnu.

Ujetniki raja

Življenje ob mejnem prehodu Dragonja

Vsi za enega, eden za vse

Naše lepo življenje

Pred kratkim so na Gradnikovi ulici v Radovljici odprli novo bivalno enoto Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa. Hišo, ki stoji v nizu drugih družinskih hiš v naselju in v bližini stanovanjskih blokov, je center kupil pred dvema letoma in jo temeljito prenovil. Zdaj pa v njej stanuje dvanajst oseb z motnjami v duševnem razvoju. Za večino opravil ob pomoči sodelavcev centra stanovalci poskrbijo sami.

Zli titan moderne dobe

Jeff Bezos, najbogatejše bitje, kar jih je kadarkoli živelo.

Zgodbe iz Zajčjega kloštra

Na obisku v Žički kartuziji

Žage letijo v nebo

Peto svetovno prvenstvo v metu motorke v Kočevju

Kilogrami gor, kilogrami dol

Kako je uspelo shujšati hrvaški predsednici Kolindi Grabar Kitarović?

Zadnji košček neokrnjene obale bo tak tudi ostal

Debeli rtič je postal krajinski park

Pravica za Nouro

Več kot milijon podpisnikov peticije ter pritisk svetovne javnosti in mednarodnih organizacij je zadostoval: v Sudanu so Nouri Husein, ki je umorila svojega vsiljenega moža in posiljevalca, smrtno obsodbo spremenili v petletno zaporno kazen.

Puberzver v goščavi odraščanja

Najstniki v boju za prevlado ...