Najbolj gredo v promet seveda manjša stanovanja, ki imajo posledično nižje cene, a pri nas je tudi mnogo družin z dvema otrokoma, ki tudi morajo nekje dobiti streho nad glavo. Zato smo malce pregledali ponudbo povprečnih štirisobnih stanovanj, pri tem pa smo ugotovili, da mora imeti danes družina zelo debelo denarnico, če želi spodobno živeti.
Če nima dovolj sredstev, bo v Ljubljani le težko našla ugodno stanovanje za najem. Po podatkih portala Nepremicnine.net cene mesečnega najema takega stanovanja krepko presegajo 1000 evrov, najvišje se bližajo celo 4000 evrom. »Meja skoraj ni, to so postale normalne cene najema. Veliko teh stanovanj se kupuje kot investicija, potem pa jih dajejo v najem, čeprav tudi to ni nujno zlata jama, kot si mnogi predstavljajo,« ve povedati Alen Komić iz nepremičninske agencije ABC. Še več, pravi, da je pred kratkim zasledil, da celo dvosobno stanovanje dajejo v najem za 1400 evrov na mesec.
Stanovanja kot investicija
Po njegovi oceni je res veliko investicij, ljudje ali še imajo denar ali pa dobijo stanovanje z dedovanjem in ga začnejo oddajati. »Oddajanje ima določene pasti, nekaj stroškov je s tem, davki, amortizacija, vzdrževanje. Najemnine imajo danes manj kot petodstotni donos. Vsak si hitro lahko izračuna, ali bo s stanovanjem res kaj zaslužil. Novo stanovanje je danes hitro 250.000 evrov ali več, najemnina pa tako ne more biti nižja od 1000 evrov. Morda je pametneje ta denar vložiti v kakšen drug posel,« dodaja Komić.
Cene pa vseeno dosegajo vrtoglave zneske, že omenjena štirisobna stanovanja so v okolici Ljubljane prava redkost ali jih sploh ni na najemniškem trgu. Če pa bi tako stanovanje želeli kupiti zunaj Ljubljane, morate računati na več kot 200.000 evrov. V Predosljah na primer, v naselju novogradenj štirih dvostanovanjskih hiš, je tako stanovanje na voljo za 435.000 evrov. O pomanjkanju dosegljivih nepremičnin v Ljubljani pa govori še en oglas: stanovanje, če mu sploh lahko tako rečemo, veliko 19 kvadratnih metrov, prodajajo za 85.000 evrov!
Med oglasi v tej kategoriji so večinoma kar povpraševanja nepremičninskih agencij, ki za svoje stranke iščejo stanovanja, ponudbe pa tako rekoč ni. V določenih delih Slovenije, na primer na Dolenjskem in še kje, jih sploh ni v ponudbi na tem portalu.
Veliko je praznih nepremičnin
Omenjeni investicijski nakupi »za vsak primer« imajo več posledic. Med drugim, da je veliko stanovanj, ki bi lahko gostila družine, praznih. »To je pri nas problem, saj se taka stanovanja dejansko umaknejo s trga in zvišujejo ceno tistim, ki so na voljo. Mnogo ljudi se noče ukvarjati z oddajanjem, najemniški trg pri nas je tako ali tako več kot neurejen,« še pravi Komić.
V Ljubljani naj bi bilo praznih okoli 30.000 stanovanj; te številke seveda ni mogoče natanko preveriti, a ni tako redko, da v bloku z recimo osmimi stanovanji vsaj eno ali dve ostaneta prazni. Veliko se govori o neprofitnih najemniških stanovanjih, a to je le kaplja v morje pri trenutnem povpraševanju in cenah. Pogosto se nam za zgled ponuja Dunaj, a v Avstriji so problematiko začeli reševati že pred debelimi desetletji, zato razmere pri njih in v Sloveniji niso primerljive.
Pa vendar, kljub dvomom, ali je investicijski nakup stanovanja dobra odločitev ali ne, stanovanje ostane last prvega kupca in je tudi na voljo njegovim otrokom, da lažje začnejo samostojno življenje; po drugi strani pa je zaradi tega investicijskega trga veliko stanovanj praznih.
Cenovni pritisk bo še večji
»Med iskalci stanovanj je približno polovica tujcev,« pravi Komić, »zanimajo se Rusi, Ukrajinci, Nemci, Italijani, veliko jih je iz držav Balkana. Pri trendih cen lahko ugotavljamo, da se cene ne bodo tako kmalu znižale. Še več, novih gradenj je v zadnjem času manj, zato bo več povpraševanja po rabljenih stanovanjih, pritisk na cene pa bo večji. In kot smo omenili, ljudje očitno še imajo denar, nepremičnine pa so priljubljen način investiranja Slovencev,« dodaja Komić.
Na Facebooku je tudi kar nekaj skupin, kjer potencialni kupci in prodajalci izmenjujejo izkušnje. Tam pogosto naletimo na sporočilo v slogu: »iščem na tej in tej lokaciji, na internetu in pri agencijah vse pregledano, ali ima kdo še kakšno informacijo?«. Taka sporočila nakazujejo, da so razmere na trgu nepremičnin zelo skrb vzbujajoče. Poleg številnih neresnih ponudb in zavajajočih oglasov se pojavlja tudi možnost izhoda v sili: bivalni vikend. Te nepremičnine, ki so praviloma oddaljene od večjih mestnih središč, naj bi bile v teoriji cenovno še dosegljive, nudile pa naj bi vsaj osnovno udobje in infrastrukturo. A tudi teh nepremičnih sčasoma zmanjkuje.
Absurdne cene za absurdne nepremičnine
Nič čudnega ... Na Visokem (Kurešček) nad Ljubljano, na sicer 4300 kvadratnih metrov velikem zemljišču, prodajajo 94 kvadratnih metrov veliko in leta 1850 zgrajeno, na prvi pogled že nekaj časa zapuščeno hišo, ki je prej primerna za rušenje kot za prenovo, cena pa je natanko 202.000 evrov. Na Polževem je na voljo hiša z 90 kvadratnimi metri in eno spalnico, ki je bila najverjetneje nekoč klasični vikend v bližini Ljubljane, zdaj pa je naprodaj za 330.000 evrov.
V stranki Levica so v okviru reševanja težav z 206 posteljami za študente v Akademskem kolegiju v Ljubljani zapisali, da se »pri stanovanjih zelo jasno pokaže dejstvo, da prosti trg v resnici ne rešuje družbenih potreb, ampak služi bogatenju tistih, ki kopičijo nepremičnine«. In da si bodo prizadevali, da bi bila ustavno zagotovljena pravica do strehe nad glavo ter da to zaživi tudi v praksi.
Samo besede ne bodo pomagale
Dodali so, da so tudi študenti zaradi pomanjkanja namestitev prepuščeni prostemu trgu, na katerem imamo v Sloveniji trenutno cenovno najmanj dostopna stanovanja in najhitreje rastoče najemnine v Evropi.
A kot vedno so eno besede, drugo pa dejanja, trg pa medtem melje po svoje. Visoke cene in najemnine ožemajo mlajšo in srednjo generacijo, ki si zaradi tega ne more zagotoviti niti minimalne akumulacije. In kaj bo s celimi generacijami, ko bodo prišli v dobo upokojevanja? Privarčevanega ne bo veliko; kako bodo potem živeli, bi moralo državo skrbeti že danes.
