Razen domačinov in ljudi, ki so v ta predel redno zahajali, je verjetno le malokdo vedel za neokrnjeno, ponekod celo divjo obalo polotoka med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej tik pred italijansko mejo, ki je na prvi poletni dan postal Krajinski park Debeli rtič. Občina Ankaran, ena najmlajših občin v Sloveniji, je tako poskrbela, da bo ta zadnji košček neokrnjene slovenske obale s številnimi naravnimi znamenitostmi, kot so strmi klifi, avtohtoni hrasti z ostankom hrastovega gozda, park letovišča Debeli rtič z več kot dvesto vrstami listavcev, grmovnic in trajnic, tak tudi ostal. S tem so preprečili nekontrolirano pozidavo in izkoriščanje tega območja, na katerem v prihodnosti vidijo ogromno možnosti za trajnostno obliko rekreacije in turizma, priložnost pa vidijo tudi lokalni kmetovalci, vinogradniki, oljkarji, čebelarji, rokodelci.
Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ
Eden najčarobnejših kotičkov se začenja pri zapornici zraven vhoda v zdravilišče Debeli rtič – ozka bela makedamska cestica, na obeh straneh pa se skorajda do obale, ki se s skoraj navpičnim klifom spusti v morje, razprostirajo nepregledni nasadi vinskih trt. Za raznolikost med potjo poskrbi zaščiten osameli gozd avtohtonega hrasta. Čisto na koncu poti, ko se trte končajo, pa je ozki rob klifne obale poraščen z borovci in hrasti, ki ponujajo veliko romantičnih kotičkov. Ob vročih poletnih dneh tukaj nenehno prijetno pihlja. Čeprav se rob klifne obale strmo spušča v morje, domačini poznajo predele, kjer se je mogoče spustiti do morja, kjer je prav tako mogoče najti intimne kotičke in zaplavati v čistem morju. Podobno kot v Mesečevem zalivu v Strunjanu. Ravno ta neokrnjenost in težko prehodni klifi so omogočili, da je predel ostal nepozidan. Bila pa je to priljubljena točka ljudi, ki so kampirali na črno. A za njimi so pogosto ostali kup smeti, pogorišča, tudi kakšen požar vmes in posegi v klife, kar je vse uničevalo naravo.
Tri območja varovanja
Prav ta neposredna obala na skrajnem delu rta, zgornji rob klifa ter od 250 do 450 metrov širok pas obalnega morja, s katerim so obvarovali podvodni greben, bo najstrožje varovano območje parka. »Tu je morje precej plitvo, zato so zelo ugodne razmere za razvoj alg in drugega vodnega življa,« nam je razložil Rok Velišček, vodja oddelka za okolje in prostor v občini Ankaran. »Nekoč je bilo vse območje klifa poraslo s hrastom, ki je zelo pomemben, saj zavira erozijo.« V tej coni so prepovedani gradbeni posegi. Poleg tega tu ni dovoljeno postavljati pomolov, splavov, klopi, kuriti, pluti z motornimi čolni, ribariti, potapljači pa se bodo lahko potapljali le v raziskovalne namene in ob vodenih ogledih. »Sem namreč poleti pride tudi do 150 plovil, ki sidrajo in s sidrom odtrgajo del vodnega rastja.« Rešitev, prijazna do narave in morja, je ureditev dnevnih priveznih mest na morju, ki jo načrtujejo v prihodnosti. V drugo varovano območje spadajo klif na južni strani zaliva – najvišji klif, ki sega tudi 30 metrov visoko –, avtohtoni hrastov gozd v zaledju zaliva Svetega Jerneja, ki so ga s tem zavarovali pred krčenjem, in zaliv z muljnatim dnom, kjer se razrašča slanoljubo trstičje oziroma halofiti. »To je močvirnato območje z zelo raznovrstno vegetacijo, kakršnih je malo, pa še ta po navadi radi krčimo z izsuševanjem.« V tretje varstveno območje spadajo sleme polotoka z vinogradi in posameznimi hišami, nekaj počitniških naselij, javno kopališče na severni obali, kmetijske površine inmladinsko zdravilišče Debeli rtič. Najbrž ni naključje, da je Rdeči križ Slovenije leta 1955 za gradnjo mladinskega zdravilišča izbral ravno zemljišče na tem neokrnjenem koščku slovenske obale. Takrat so na sedmih hektarjih zaraščenih površin zasadili rastlinje in ustvarili park. Že takrat so spoštovali naravne znamenitosti in zakonitosti ter gradnjo temu prilagodili. V kompleks mladinskega zdravilišča so smiselno vključili tudi dve takrat že obstoječi zgradbi, tako da je zdravilišče kar potopljeno med zelenje. Mir bodo imeli še naprej zagotovljen, saj v okolici ne bodo več dovoljevali prenočevanja, šotorjenja, bivanja v avtodomih in počitniških prikolicah, kurjenje ognja – razen na določenih mestih, kjer bodo prostori urejeni.
Več v Zarji, 10.7.2018
