»V Sloveniji imamo povprečno okoli 50 nevihtnih dni na leto, največ jih je junija in julija, nekaj manj maja in avgusta. Na pogostost nastanka neviht nad Slovenijo vplivata lega na obrobju Alp in bližina Sredozemskega morja. Med najbolj nevihtna območja v Evropi namreč uvrščamo Alpe, Dinarsko gorstvo in Apenine. Na razlike v pogostosti neviht nad Slovenijo pa vpliva relief. Nevihte so pogostejše v gorskem svetu. Že proti koncu letošnjega aprila se je pri nas začelo obdobje s pogostimi plohami in nevihtami. Tako imamo letos nadpovprečno veliko dni z nevihtami, torej več od povprečja v minulih letih,« pojasnjuje mag. Tanja Cegnar, klimatologinja in meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Več neviht, več udarov strel!

Večje število močnejših neviht pri nas, pojasnjuje, spremlja tudi večje število strel. »Na pojav nevihte najlažje sklepamo na podlagi radarskih slik, saj naše samodejne meteorološke postaje ne beležijo neviht. Meritve strel pri nas opravlja Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV). Po njihovih podatkih je v Sloveniji med 50.000 in 90.000 strel na leto, od tega jih je daleč največ v obdobju od maja do avgusta. Ob eni nevihti nastane lahko tudi po več tisoč strel.«

Največ strel v Julijskih Alpah, najmanj v Pomurju

Nedavno so poročali o udaru strele v drevo ob Blejskem jezeru in poškodovanih ljudeh, strele pa so tudi drugod pri nas že povzročale nesreče. Kje v Sloveniji udari največ strel? »Podobno kot je pri nas porazdeljena pogostost neviht, je porazdeljena tudi pogostost strel. Največ jih je na območju Julijskih Alp, na Tolminskem, med območja z večjo pogostostjo spadajo tudi Kamniško-Savinjske Alpe. Najmanj pogoste so strele v Pomurju. EIMV je objavil karto maksimalnih vrednosti gostote strel, na kateri je pogostost udarov strel v Sloveniji.«

Strel je več vrst

Obstaja več vrst strel. Katere naredijo največ škode? »Strele lahko delimo na strele med oblaki, v oblaku in na strele med oblakom in tlemi. Nevihtni oblaki so v spodnjem delu negativno nabiti, v zgornjem pozitivno in strele lahko delimo tudi po naboju na negativne in pozitivne. Pozitivne navadno naredijo več škode – v to kategorijo spadajo tudi tako imenovane strele z jasnega. Kroglasta strela je redek pojav.«

Stran od koničastih objektov in predmetov

Strele, pojasnjuje mag. Cegnarjeva, večinoma udarijo v stavbe, infrastrukturne in telekomunikacijske objekte. Tako v mestnem okolju kot na podeželju pa nekateri predmeti veljajo za lovilce strel, ki jih močno privlačijo. »Največkrat so to koničasti objekti in predmeti, ki so višji od okolice. Na ravnini zato osamljena drevesa veljajo za bolj izpostavljena in se jim v nevihti izognemo. Prav tako veljajo za nevarne gorski vrhovi, koničasti kovinski predmeti, kot so denimo dežniki, kovinske palice in kovinske ograje.« Zato se je tudi slednjim v nevihtnem vremenu bolje izogniti.

Najvarnejši v stavbi s strelovodom

Kam se je pred nevihto najbolje umakniti? »Najvarnejši smo v večji stavbi s strelovodom. Najvarnejše mesto pred strelami naj bi bilo sredi stavbe. Zadržujmo se stran od zunanjih zidov ter oken in vrat, ki naj bodo zaprta. Električne naprave izklopimo iz omrežja, če to ni mogoče, jih vsaj ugasnemo. Strela lahko potuje po žicah električne napeljave in drugi inštalaciji, tudi po vodi, ki je prevodnik električnega toka, zato se izognimo stiku s tekočo vodo. Izognimo se torej pranju, kopanju in prhanju med nevihto.«

Med nevihto ne iščimo zavetja pod drevesi!

Kako v nevihti s strelami, če se nimamo časa umakniti na varno, pravilno ravnamo na prostem? »Če nas neurje ujame na prostem, se izogibajmo odprtim površinam, vodnim virom, visokim stavbam, drevesom, kovinskim ograjam in žicam. Ne stojmo blizu drevesnega debla. Tudi uporaba dežnika med nevihto je lahko nevarna, saj večji kovinski predmeti lahko privlačijo strelo. Na prostem je najvarnejša pozicija čepenje z nogami skupaj in s sklonjeno glavo. Ležanje na tleh poveča tveganje za udar strele. Zadrževanje v strnjeni skupini ljudi ni priporočljivo, zato naj bo med ljudmi vsaj pet metrov razdalje. Če smo med nevihto v gozdu, se izogibajmo robu gozda in višjim drevesom. Če smo v vodi, jo čim prej zapustimo in se umaknimo v zavetje.«

Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.