Velikansko koruzno polje ob eni od lokalnih cest Dravskega Dvora, le lučaj iz Maribora, je na zunaj videti povsem običajno. Človek, ki spregleda izhodiščno točko labirinta v vogalu polja, si ne bi nikoli mislil, da po njem krožijo družine, skupine otrok in posamezniki, ki rešujejo zanimive naloge in se poskušajo prebiti skozi labirint. Izjemno gosta, več kot dva metra visoka koruzna stebla trmasto prikrivajo živahno dogajanje znotraj potk labirinta, ki sva jih preskusila tudi midva s fotografom. Opremili so naju z zemljevidom ter nama razložili, da se znotraj skriva trinajst orientacijskih točk z zanimivimi miselnimi in spretnostnimi nalogami – te naj poskusiva rešiti, ali vsaj najti, saj vsaka točka skriva črko za geslo nagradne igre. Dvanajst srečnih izžrebancev se bo namreč s športnim letalom (polje je namreč v neposredni bližini športnega letališča) peljalo čez polje, da si bodo mojstrovino v vsej veličini lahko ogledali iz zraka. Če sva v začetku mislila, da bo labirint za naju mala malica, sva se zmotila. Na začetku so »prave« poti zelo uhojene. »Samo slediti jim morava, pa bova zlahka prehodila te štiri kilometre in se vrnila v izhodišče,« sva si mislila, a sva se precej zmotila. Večkrat sva zašla. Tako sva hitro ugotovila, da se ne gre zanašati na druge, ampak le nase. Preučevala sva zemljevid, se orientirala po nebu, oblakih in drevesih ob polju, da sva na koncu le našla spet pot na prosto. »Otroci se dobro znajdejo,« nama je povedala predsednica Društva labirint Nataša Drozg. Se je pa kar dobro izgubil moški, ki jim je na začetku, ko so labirint še pripravljali, kosil potke. V polje je namreč zakoračil brez zemljevida, nato pa spoznal, da ne ve, kam naj gre, da pride ven. »Poklical me je, da sem prišla ponj, potem pa sva morala poiskati še kosilnico, saj ni vedel povedati, kje je ostala,« se je nasmehnila. Zgodb o doživetjih in norčijah, ki se dogajajo v labirintu, se je že kar nekaj nabralo, čeprav ga obiskujejo šele dobre tri tedne.
Štirimesečne priprave
Zgodovina labirintov sega več kot 3500 let v preteklost, natančen izvor prvega labirinta pa ni znan. Srečamo jih pri mnogih civilizacijah v različnih časovnih obdobjih. Labirinti so dostikrat krasili grajske vrtove, danes jih najdemo tudi v tematskih parkih, redki pa so tako veliki, kot je ta pri Mariboru. Priprave so trajale kar štiri mesece. Direktor podjetja PP Agro, ki je lastnik koruznega polja, v katerem se skriva labirint, je dejal, da je že več let razmišljal o nečem podobnem, zato je bil nad idejo Društva labirint navdušen. Ko so koruzo zasadili in so bile rastline še majhne, je drugi partner društva, podjetje Aker, ki se ukvarja z geodetskimi storitvami, po računalniškem izrisu labirint označil in po teh oznakah so potem odstranili koruzo – kar dvakrat, ker je neumorno rasla. »Po takih labirintih so znani v Ameriki in Nemčiji. Koruzo pa smo izbrali, ker v primerjavi s pšenico zraste precej višje in se v njej ljudje lahko skrijejo.« Da pa labirint ni samo iskanje pravih poti, so v njem označili tudi trinajst postaj. »Nekaj zamisli smo dobili iz tujine, nekaj iz tematskih parkov pri nas, z nekaterimi pa smo želeli pri ljudeh spodbuditi drugačno razmišljanje. Gre za spreminjanje navad in ozaveščanje o različnih stvareh, ki s sodobno tehniko izgubljajo pomen.« Recimo s skrito točko, kjer te razveselijo pozitivne misli, ki jih obiskovalci napišejo na klopico, s svojo pa labirintu pustiš pečat tudi sam. Potem je točka, ki te spodbudi, da se sezuješ in bos prehodiš del poti, da resnično začutiš naravo. Ena od točk spodbuja k ročnim spretnostim, saj si lahko izdelate lutko iz koruznega ličkanja, obenem pa je na tej točki mogoče izvedeti o različnih možnostih uporabe koruznega ličkanja.
Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.
