Zgodbe
Nadzor v domovih za starostnike ni kazen, ampak nuja
V vseh naših domovih starejših (javnih in zasebnih) živi malo več kot 20.500 ljudi.
Kaktusi, kakršnih večina še ni videla
Tako kot so nekoč za nenavadne tulipane plačevali celo premoženje, tudi manj običajni kaktusi dosegajo med zbiratelji zelo visoko ceno.
Nedotakljivi padejo globoko
Ameriška zvezda & avstralski kardinal pred sodiščem. Končno.
Za zdrave ritke vrhniških otrok
V Sloveniji več kot devetdeset odstotkov staršev uporablja pleničke za enkratno uporabo, katerih proizvodnja povzroča industrijsko onesnaževanje, plenice na smetiščih pa predstavljajo desetino nerazgradljivih odpadkov, opozarjajo ekologi. V obdobju previjanja naj bi se za vsakim otrokom nabrala kar tona odpadkov! Zato so se v vrtcu Vrhnika na pobudo društva Ekologov brez meja in v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika ter občino pred štirimi leti prvi v Sloveniji odločili za uporabo pralnih plenic. Količino odpadnih plenic so zmanjšali za 25.000 kosov, letno na ta način prihranijo kar 5300 evrov in imajo 50 odstotkov prihranka pri odvozu mešanih komunalnih odpadkov. Največja novica pri vsem tem pa je, da so otroci zaradi pralnih plenic v povprečju suhi leto prej kot običajno!
Moj televizor poje!
Na snemanju muzikala Butalci
Delu čast in oblast? No ja.
Medtem ko se je praznik dela nekoč praznovalo s ponosom, pa tudi s kakšnim protestom za večje pravice delavcev, imajo danes ti vedno manj razlogov za praznovanje, nad protesti pa so malodane obupali. Kaj 1. maj pomeni prekarcu, nekomu z minimalno plačo, upokojenki, nezaposlenemu, študentu, ki bo težko našel delo, in navsezadnje tistim, ki od jutra do večera garajo za tisoč evrov ali manj?
Kdo se boji modre ženske na prestolu?
Pred časom smo vam predstavili dve monarhinji, Marijo Terezijo in kraljico Viktorijo, krog pa bomo sklenili s Katarino Veliko. Vse tri so veljale za izjemno vplivne vladarice, ki so reformirale svoje imperije, predvsem pa so neizpodbitno dokazale, da so ženske sposobne samostojnih odločitev in da so neredko precej bolj diplomatske od zaletavih moških vladarjev. Katarina Velika (1729–1796) ni le precej povečala svojega imperija, v njenem času sta se razcveteli znanost in umetnost, zgradila je prvo javno knjižnico v Evropi in ustanovila prvo dekliško šolo na celini, kljub temu pa so ljubosumni sodobniki preštevali predvsem njene ljubimce (več kot 300, čeprav je znanih »samo« 21) in si izmišljali najbolj neverjetne zgodbe. Recimo o tem, da je seksala s svojim najljubšim konjem in da je umrla na straniščni školjki, ki da se je podrla pod njeno težo.
V službi petih papežev
27. aprila letos je Angelo Gugel dopolnil 83 let. Čeprav ni znana oseba, bi se lahko pohvalil, da je večkrat spremljal od blizu dogodke, ki so danes zapisani v zgodovino. A o tem nikoli ni želel govoriti. V Vatikanu je vse od leta 1955 delal v neposredni bližini papežev, kar ob treh kot osebni pomočnik. Pred kratkim je naredil izjemo in o svoji poklicni poti povedal nekaj dragocenih, tudi zelo osebnih spominov na druženje s papeži.
Kako se počutim? Usrano!
Zavetišče za brezdomce na Poljanski cesti v Ljubljani. Dogovorjena sem bila s 65-letnim Markom, Ljubljančanom, ki je lani v pozni jeseni postal brezdomec.
Mogoče očka danes ne bo pijan. In bo lep dan.
»Otroštvo z alkoholikom pusti hude posledice. Otroci alkoholikov so mojstri maskiranja, saj že zelo zgodaj razvijejo lažni jaz. V svoji notranjosti pa bijejo hude bitke sami s seboj,« pravi Matjaž Petrič, zakonski in družinski terapevt, ki v centru Upanje v Ljubljani vodi skupino za odrasle otroke alkoholikov. Travme otrok, ki živijo v družini alkoholika, primerja s travmami življenja v koncentracijskem taborišču, na vojnem bojišču in v različnih drugih hudih travmatskih razmerah. »Podobne motnje in simptome posttravmatskega stresa čutijo tudi odrasli otroci alkoholikov, ko poskušajo zaživeti svoje življenje. Ko gredo od doma, se zelo pogosto zlomijo. Nepredelane vsebine pridejo za njimi, tako da imajo nekakšno abstinenčno krizo po težkih občutkih, v katerih so bili ujeti še do nedavnega.«
Melanija in njena diplomacija lepega videza
Zahtevne politične teme in strategije, mednarodni sporazumi, okoljska vprašanja – vse se je moralo za nekaj časa umakniti, ko je na prizorišče stopila Melanija Trump. Ob obisku francoskega predsedniškega para v ZDA je preprosto zasijala in s svojim videzom opravila veliko diplomatsko misijo v vlogi prve dame.
Rusija, oblegana trdnjava
Izjemno cenjeno dolgoletno dopisnico RTV Slovenija tako iz Rusije kot iz ZDA smo poklicali v Moskvo ter jo zaslišali o tem, kako na zahodno žuganje Rusiji gleda povprečen ruski državljan. Ker dobro pozna tudi logiko sprejemanja odločitev v Kremlju in Beli hiši, so njeni uvidi dragoceni. Kritična je do medijev in novinarjev, ki po vsem svetu s preveliko lahkotnostjo operirajo s terminom tretja svetovna vojna. Poziva k odgovornemu poročanju, brez povzročanja panike.
Ne smetimo Slovenije!
Mar res potrebujemo okoljske detektive?
Naj bom zadnja, ki se ji je to zgodilo
Nekaj izkušenj imamo že z množičnimi posilstvi med vojno v Bosni – pravoverne muslimanke, ki niso zanosile, niso priznale, da so bile žrtve posilstev, saj so potem imele vsaj malo možnosti, da jih bodo njihovi partnerji in družine sprejeli nazaj. Tudi Nadji Murad je njen lastnik in posiljevalec sarkastično dopovedoval, da je uničena, da je nihče ne bo več maral, četudi bi še kdaj srečala svoje družinske člane. A je drobno jazidsko dekle zbralo pogum in vsemu svetu priznalo, da je bila spolna sužnja. Srečalo se je s pomembnimi svetovnimi voditelji in napisalo knjigo Zadnje dekle, ki jo imamo tudi v slovenščini (založba Učila). Poučno branje za vse, še posebno za tiste, ki pred volitvami zlivajo žolč na begunce, češ da bodo okupirali Evropo, čeprav jim v domovini v resnici ni nič hudega. Celo državni uradniki neredko mislijo tako in ravnajo proti najosnovnejši človečnosti.
Za božjo voljo, spregovorite!
Ne olajšujmo storilcem njihove izprijenosti, s tem da smo tiho!
Podarite živila in izberite oblačila
Za vsakega se kaj najde, poudarjajo organizatorji škofjeloške izmenjevalnice hrane za oblačila. Mlad fant je tam našel obleko za slovesno priložnost, opremljeno še z etiketo iz trgovine, njegov prijatelj pa smučarske hlače. Kdor oblačil ne potrebuje, lahko le prinese hrano in uživa v zanimivi dobrodelni prireditvi.
Sanja Slovenec o protezi ...
Nad razmerami v zobozdravstvu se pritožujejo tako bolniki kot zobozdravniki. Čutiti je, kot da je zobozdravstvo potisnjeno na stranski tir (samoplačništva), kot da v resnici za zdravje ni pomembno. Kaj se je zgodilo, kdaj je bila storjena usodna napaka, smo se pogovarjali s Krunoslavom Pavlovićem, dr. dent. med., zobozdravnikom iz ZD Ljubljana in predsednikom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije ter podpredsednikom zbornice.
Je papežinja Ivana zares živela?
V marčni številki Women Church World, mesečni reviji uradnega časopisa Vatikana L'Osservatore Romano, je izšel članek o redovnicah, ki delajo za kardinale kot sužnje. Vstajajo zgodaj, kuhajo, perejo, čistijo in strežejo, za kar dobijo mizerno plačilo ali pa sploh ne. Za njihovo duhovno življenje in poslanstvo časa skorajda ni. In med njimi so tudi doktorice znanosti. Članek je seveda predvsem med ženskami povzročil val ogorčenja in znova boleče zastavil vprašanje, kdaj bodo smele pridigati, maševati, spovedovati in podeljevati zakramente tudi ženske. Za zdaj ne kaže dobro.
Majhen človek je za mogotce majhen problem
Skromen človek si lahko s poštenim delom in zaupanjem v poštenost drugih prisluži zgolj bolezen, nikakor bogastva, je dokaj ciničen rek, ki pa se je pri petinšestdesetletnemu Mladenu Vujinoviću na žalost izkazal za kruto resnico. Tik pred velikonočnimi prazniki so ga z ženo deložirali iz skromnega stanovanja na Vrhniki, v katerem sta živela 36 let. Mladen, invalid prve kategorije, je prvo noč brezdomstva prespal na senu pod kozolcem, drugo noč pa v postelji prijatelja, ko je ta odšel na nočno izmeno. Zdaj spi v zapuščeni, vlažni baraki sredi njive. Umiva se pri prijatelju. Nikomur ni mar za njegovo usodo.
Pripravljeni na katastrofo?
Naravne katastrofe imajo nekaj skupnega s časovnim strojem: v hipu nas lahko vrnejo nekaj desetletij v preteklost, v čase brez elektrike, vode, kaj šele interneta in telefonov. Slovenci se pogosto soočamo s poplavami, neurji in plazovi, hujši potresi so k sreči redki. Kar pa ne pomeni, da smo pred njimi varni. Spomnimo se samo potresa v Zgornjem Posočju pred dvajsetimi leti, ki velja za najhujšega v Sloveniji v zadnjih sto letih. Kako bi reagirali danes, če se takšna katastrofa ponovi? Smo kaj bolje (ali sploh) pripravljeni?
Igra brez strahu in nadzora
Alternativa računalnikom: doživljajsko igrišče
Preberite Zarjo že zvečer pred izidom
Trafika24.si
Obljubila sem si, da avtizem ne bo uničil našega življenja!
Žanjejo sadove trdega dela
Ljudje potrebujejo sidro zaupanja
Dnevnik TV Slovenija je star 50 let!
Neustavljivi mik tretje bradavičke
Zaupne besede danes, včeraj in za zmeraj