V preteklosti smo se hitro navadili na celo vrsto sprememb. Osvojili smo nove tehnologije, oblike komuniciranja, zdravljenja in še marsikaj drugega, kar se nam je najprej zdelo nenavadno, a se je kmalu udomačilo v naših glavah. Pomislimo le na nove tehnične postopke, ki jih še pred nekaj leti nismo poznali. Ves svet se je pred našimi očmi digitaliziral, ne da bi se sploh dobro zavedali, kdaj se je to zgodilo. Kmalu bomo, tako pravijo napovedi, osvojili še eno novost: celično kmetijstvo. To se sicer v veliki meri že dogaja: z usmerjenim razvojem oziroma načrtnim razmnoževanjem celic že danes pridobivajo kožna tkiva, cepiva in material vseh vrst.
V naslednjih desetletjih se bo nekaj podobnega zgodilo s hrano, natančneje z mesom. Tradicionalna pridelava na velikih farmah bo pozabljena, tako kot so danes pozabljene nekatere od starih obrti. Čez dvajset let bo čudaško ubiti žival, da bi jo pojedli, napovedujejo strokovnjaki in investitorji, ki velike vsote denarja vlagajo v prehransko industrijo prihodnosti. Povedano drugače: prihaja nova revolucija, spremembe pa bodo prihodnje generacije občutile na – krožniku.
Rast mesnih celic podobna fermentaciji
Pravzaprav je revolucija že prišla: v Kaliforniji je mogoče v nekaterih restavracijah s hitro prehrano naročiti burgerje, ki so podobni klasičnim, a so izdelani iz rastlinskih beljakovin. Vsebujejo hem, spojino, enako tisti v človekovem telesu oziroma hemoglobinu. Zato so nemesni zrezki rdeči kot tisti iz mesa, njihova površina se zapeče in karamelizira. Po okusu jih je težko ločiti od mesnih.
V Kaliforniji, kjer tudi drugače deluje največ zagonskih podjetij z inovativnimi idejami, ima sedež mlado podjetje Memphis Meat. Njihov razvoj ni usmerjen v rastlinske, temveč v mesne izdelke. Le da zanje ni treba več ubijati živali. Meso nastaja v laboratorijih z množenjem celic, ki jim zagotovijo ustrezne razmere za razmnoževanje. Iz živali vzamejo le začetni vzorec, ne da bi jo bilo treba za to zaklati, nato pa odvzete celice določenega tkiva, govejega ali perutninskega, razmnožujejo v kontroliranem okolju. Postopek si je najlažje predstavljati, če ga primerjamo s fermentacijo.
Kitajci čakajo …
Za rast kosa mesa so potrebni trije do štirje tedni, nato ga lahko zaužijemo in pripravimo, ne da bi čutili razliko v čvrstosti, sočnosti ali okusu, trdijo pridelovalci. Celice proučijo in ugotovijo, katere imajo prave lastnosti in so najprimernejše za reprodukcijo. Nato jih hranijo s sestavinami, ki jih za razvoj uporabljajo celice živih živali. Zdaj že znajo presoditi, kako se naraslo meso razlikuje po čvrstosti in okusu. Veliko pozornosti so namenili razvoju piščančjega in račjega mesa. Ne po naključju: ko bo tehnologija dodelana, bo zelo zanimiva za vzhodni, predvsem kitajski trg, kjer so pečene race v kulinariki zelo cenjene in kjer povpraševanje po hrani raste skupaj s številom prebivalcev.
Brez uničujočega vpliva na okolje
Da se je revolucija morala zgoditi, je kriv tudi škodljiv vpliv živinoreje na okolje. Kar 25 odstotkov pitne vode na našem planetu porabimo za živinorejo. Z novo tehnologijo bo škodljiv vpliv na okolje manjši za več kot 90 odstotkov: potrebnih bo manj površin in v ozračje bo oddanih manj škodljivih plinov. Zelo se bodo zmanjšala številna tveganja za zdravje ljudi. Meso iz laboratorijev bo bakterijsko neoporečno. Danes se velik del za ljudi nevarnih bakterij razvije iz odplak in hlevskih fekalij, ki nastanejo po zakolu. Te faze v prihodnosti ne bo več. Sliši se protislovno, a takšno meso bo primerno tudi za vegane, predvsem tiste, ki bi sicer uživali v mesu, a so se mu odpovedali iz etičnih razlogov.
Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.
