To bi bil lahko izsek iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma, morda pa bo to resničnost, ki jo bodo dočakali zdaj rojeni otroci v svoji odrasli dobi. Da se to resnično lahko zgodi, kažejo raziskave o svetovnem segrevanju ozračja. Te so potrdile veliko verjetnost, da so glavni vzrok segrevanja toplogredni plini, ki jih povzroča človek. Plastika onesnažuje morja in oceane, obale so preplavljene s smetmi, ogrožene so tudi živali. V ribah, ki naj bi bile zdrav vir človeške prehrane, so odkrili mikroskopsko velike delce plastike, lakomna industrija pa še vedno ne prisluhne.

Dobički rastejo, največji kapitalisti se sestajajo za zaprtimi vrati in javnost nima vpogleda v njihove načrte. Peščica obvladuje kapital in z njim svet, kot da je Zemlja njihova last. Ta koncentracija kapitala povzroča slabitev moči večine prebivalstva, ki se grebe za preostali drobiž. Kakšna bo prihodnost našega modrega planeta? Države oziroma državniki v razvitem svetu naredijo premalo na področju podnebnih sprememb. Le ozaveščeno prebivalstvo jih bo ustavilo in, upajmo, usmerilo k trajnostnemu razvoju.

Mladi so zaskrbljeni. Študentke Pravne fakultete v Ljubljani, ki razmišljajo globalno in se zavedajo svoje odgovornosti do okolja in družbe, so poleg svojih študijskih obveznosti posvetile čas raziskovanju problematike podnebnih sprememb in s tem povezanih posledic, zlasti s pravnega vidika. Konec prve polovice leta so predstavile svoj raziskovalni projekt v okviru mednarodnopravne okoljske klinike in opozorile na hude posledice globalnih podnebnih sprememb. Za spodbudo in moto svojega dela so si naše študentke izbrale izrek ameriške sodnice Ann Aiken, ki je v okoljski tožbi Julianavs. U. S. (2015) izjavila: »Ni dvoma o tem, da je pravica do podnebnega sistema, zmožnega vzdrževati človeško življenje, temeljna pravica za svobodno in civilizirano družbo.«

Prikazale so skrb vzbujoče stanje v Evropski uniji in Sloveniji, kjer se večina prebivalstva tega problema premalo zaveda. Povprečna temperatura je v svetovnem merilu od leta 1880 narasla že za 1 stopinjo Celzija, prišlo je do segrevanja oceanov, taljenja ledenikov, dvigovanja gladine morja, povečalo pa se je tudi število ekstremnih vremenskih pojavov, kot so daljše suše, velika neurja, hudourniške poplave … Glavni razlog za opisane spremembe so najverjetneje emisije toplogrednih plinov, ki gredo v ozračje zaradi izpustov industrije, prometa in tudi kmetijstva (govedoreja). Nekateri toplogredni plini, ki jih je človeštvo pridelalo po industrijski revoluciji, so še prisotni v ozračju, saj »živijo« od 50 do 200 let!

Kaj pravi – pravo? Študentke podiplomskega študija Pravne fakultete v Ljubljani: Ajda Ferengja,Jerca Aubreht, Maja Glavaš, Maja Korimšek, Nina Košmerl in Alja Zrilić so pod mentorstvom prof. dr. Vasilke Sancin, mag. Senke Šifkovič Vrbica, mag. Maše Kovič Dine in Mance Šetinc Vernik preučevale možnosti uveljavljanja odgovornosti države za kršitve obveznosti s področja podnebnih sprememb. Ugotovile so, da stanje v svetu in tudi v Sloveniji vzbuja skrb, zato je nujno treba ukrepati. Preučile so pravne dokumente s tega področja na mednarodni, evropski in slovenski ravni ter možnosti uveljavljanja odgovornosti posameznih držav pred ustreznimi organi, kot na primer pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, Sodiščem Evropske unije in nacionalnimi sodišči držav članic.

Ena od raziskovalk, Ajda Ferengja, pravi: »Ugotovile smo, da je Slovenija sicer še vedno v okviru ciljev, ki jih je postavila Evropska unija, vendar se predvsem na področju toplogrednih plinov stanje slabša in ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo cilji res izpolnjeni. Predvsem nas je zmotilo to, da so cilji na teh področjih postavljeni zelo neambiciozno, še posebno glede na dejstvo, da moramo v luči Pariškega sporazuma omejiti povprečno temperaturo mnogo pod 2 stopinji Celzija oziroma si prizadevati za omejitev na 1,5 stopinje Celzija, kar pa s tako nizko zastavljenimi cilji verjetno ne bomo dosegli.«

Več v Zarji št. 30, 24. 7. 2018.