Dokumentarno-igrani zapis o življenju Cankarja je še en dragocen spomenik, ki se ga moramo dotakniti, doživeti. Vanj je bilo vtkano veliko truda vseh ustvarjalcev, ki so nam skušali  z odlično kostumografijo in scenografijo, masko, animacijo, montažo, fotografijo in glasbo pričarati vzdušje časa, ko je živel in ustvarjal ta pisatelj. Film je vodnik skozi boj in spoznanje ustvarjalca, ki izgoreva za čas, ko časa, zanj in za nas, več ne bo. Morda je prepričljiv tudi zato, ker so like odigrali ljudje, ki v svojem življenju čedalje bolj igrajo enako vlogo kot Cankar. Ko jih dan za dnem skrbi večno vprašanje: Zakaj ravno jaz?

Cankar je na začetku prejšnjega stoletja napovedoval današnji čas. Svaril je in opozarjal. A je ostal v glavnem nerazumljen in preslišan. S svojim strahom in optimizmom je postajal motnja v sistemu. Družba je vedno najsrečnejša, ko živi skupinsko povprečnost. Na prvi pogled bi rekli, da je to socializem, najvišja oblika solidarnosti in sprijaznjenosti. A Cankar ni bil socialist, bil je prepričan socialdemokrat. Zapovedal je materialno bogastvo in enakost v njem zgolj kot posledico najvišjega kulturnega zavedanja. Kultura, znanost, umetnost in nič drugega nam dajejo krila. Tak slogan bi verjetno napisal Cankar v letu 2018, ko bi bil še živ.

Več v Zarji št. 39, 25. 9. 2018.