Violeta Tomič, Levica: Že na AGRFT smo v garderobi imeli dojenčka.
»Vzgojena sem v gledališču, zato vedno svoje delo postavljam pred osebne potrebe. Moja hčerka je stara že 26 let, a sem že tri mesece po porodu stala na odru. Vse teme, s katerimi se ukvarjam, so zame enako pomembne in noben problem se mi ne zdi prinesti otroka s sabo v službo. Bolj kot moja pripravljenost za to dejanje pa je vprašljiva reakcija drugih. Najbrž bi se mediji zgrnili na naju, kot so se na evropsko poslanko, ki je v evropski parlament prinesla dojenčka. Zakaj pa ne? Že na AGRFT smo v garderobi imeli dojenčka.«
Meira Hot, SD: Tanka je meja med nujnostjo in samopromocijo
»Svojih otrok še nimam in težko govorim o težavah materinstva. Razumem pa mlade mamice, da včasih preprosto ne morejo uskladiti službenih in družinskih obveznosti, ko nimajo varstva za otroke. Zato spoštujem političarke, ki – menim, da z veliko poguma – svoje otroke pripeljejo na seje različnih institucij. Menim, da takšna dejanja širijo prostor za sprejem vse več ukrepov, ki lajšajo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, vendar pa je meja med nujnostjo in samopromocijo pri tovrstnih dejanjih lahko zelo tanka. Žal se nemalokrat zdi, da nekatere političarke svoje otroke v poklicno, predvsem javno življenje vključujejo ne zato, ker bi želele premikati meje odprtosti družbe do te problematike, temveč da bi dobile več všečkov na družbenih omrežjih in zaradi lastne samopromocije, čemur absolutno nasprotujem. Težko je govoriti hipotetično, vendar svojih otrok – če res ne bi šlo drugače (če nimam varstva) –, ne bi izpostavljala kameram in fotoaparatom.«
Jerca Korče, LMŠ: Le če bi to vodilo k rešitvi problema
»Če bi imela otroka, bi ga v parlament prinesla, če bi s tem v javnosti izpostavila kakšen res velik problem, s katerim se soočajo mlade mamice v naši državi. Otroka s seboj ne bi prinesla zaradi reševanja svojega problema z varstvom ali kakršnekoli druge samopromocije, saj menim, da gre v takem primeru lahko za zlorabo otroka. Če bi prepoznala kakšno problematiko kot širšo, bi močno pretehtala, ali je taka poteza v korist državljank ter ali z njo res lahko rešim kakšen problem oziroma sprožim debato v javnosti, ki bo vodila do rešitve. Menim, da je v Sloveniji relativno dobro poskrbljeno za porodniški dopust ter varstvo v javnih vrtcih, bi si pa želela, da več zaposlovalcev postane mladim in družini prijazen prostor. To velja tudi za državni zbor, ki mora postati prvi zgled in primer dobre prakse v luči ureditve pogojev za mlade mamice in mlade družine.«
Mateja Udovč, SMC: Zelo se bom izogibala temu
»Glede na energijo, ki je prisotna v parlamentu, se bom zelo izogibala tej rešitvi. Na razpravo ne bi pripeljala svojih otrok. Bi jih pa pripeljala na glasovanje, če bi bila moja navzočnost nujno potrebna, kadar bi bila ogrožena država, njeno delovanje, življenje ljudi ali premoženje v večjem obsegu. Bom pa z veseljem svoja fanta in njihove sošolce pripeljala v parlament, jim ga predstavila in razložila vlogo parlamenta v družbi. To jim bo veliko bolj koristilo, prav tako tudi nam.«
Bojana Muršič, SD: Ni ideje, za katero bi izpostavljala otroke
»Kot mama dveh otrok, hčere, ki je že doštudirala, in odraščajočega sina, čutim stisko žensk, mamic, ki so v hitrem tempu življenja in v napornem usklajevanju družinskega in poklicnega življenja nemalokrat postavljene pred izzive, tudi glede varstva svojih otrok. Cenim in spoštujem delodajalce, ki tovrstno stisko razumejo in ne problematizirajo, če na primer ženska pripelje svoje otroke na delovno mesto, tudi v parlament. Še več, menim, da smo kot družba v zadnjih letih naredili pomembne korake v razumevanju in dejanskem uresničevanju politike enakih možnosti, kar se ne kaže samo v sprejemu zakonskih ukrepov, temveč in predvsem tudi z vsakodnevnimi gestami. Vsekakor pa ne pristajam, da otrok postane sredstvo izražanja določenih mnenj, stališč ali pogledov. To ni primerno. Zame ni ideje ali mnenja, ki bi ga poskušala uresničevati z izpostavljanjem otrok tako, da bi jih s seboj pripeljala v parlament.«
Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.
