Vsak, ki vleče mlade iz virtualnega, je njihov sovražnik, saj jim je tam tako fajn. Tam je tako luštno, realno pa je vedno bolj zahtevno. In ostajajo v virtualnem. Tako več kot polovica naših otrok izgublja stik z vztrajnostjo, močno voljo, tekanjem, fizičnimi zmogljivostmi. Čeprav zdaj že kar nekaj časa naglas govorimo in opozarjamo na pasti in posledice pretirane uporabe nove tehnologije, dajejo starši različne zaslone in elektronske igrače otrokom že v zibelko. Vsaj pred tretjim letom jih ne bi smeli izpostavljati intenzivnim dražljajem, barvam, zvokom na monitorjih ...
Če z novo tehnologijo napademo že zibelko, je nekaj hudo narobe, razmišlja Kramli, na katerega obupani starši vsak dan naslavljajo svoja vprašanja in tegobe – pisno, po telefonu in v živo. V goriški ambulanti za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti jih je za obravnavo 234 bolnikov zaposlenih pet, čez mejo, v Italiji, se s takim številom ukvarja 26 zaposlenih! Zasvojencev z družbenimi omrežji, igricami, borzo, pornografijo in igrami na srečo pa je čedalje več!
Zasvojeni najstniki postanejo nasilni. Kramlija vabijo na šole in v podjetja, da govori o problemih, o katerih starši tako iskreno in neposredno ter na podlagi praktičnih primerov iz njegove ambulante, kjer sprejema že devetletnike, ne morejo izvedeti nikjer drugje. »Pred desetimi leti sem na predavanjih po šolah staršem razlagal o zasvojenosti s kokainom, marihuano, heroinom, kako prepoznati razpečevalce, kdaj naj otrok ne pošiljajo iz hiše, naj pazijo na videz njihovih zenic – te zasvojenosti so izvirale iz neurejenih medsebojnih odnosov v družinah. Potem pa se je zasvojenost začela spreminjati, ni nastajala zaradi stisk v družini, ampak zaradi vpliva okolja in pomanjkanja smisla v življenju. Mladi so se začeli spopadati z vedno večjo otopelostjo, in da se je mladostnik predramil, je potreboval hojo po robu med življenjem in smrtjo. Začel se je preobrat in tudi otroci iz urejenih družin so začeli drseti v zasvojenost.« Zato je Kramli začel nagovarjati starše drugače – kako nahraniti dušo, kako človeka ohraniti aktivnega, da ne otopi.
»Nova tehnologija je omogočila, da lahko možakar v domačem stranišču igra v treh igralnicah hkrati in se njegovi ženi o tem sploh ne sanja! Pri tem pa zapravlja milijone evrov! Igre na srečo, stave, borza, pornografija ... so postali lahko dostopni. Na drugi strani pa lahko naša dekleta zjutraj v hipu preverijo, kako je naličena Kim Kardashian, in problem nastane, če dekle ni zadovoljno s svojim videzom in ne doseže tako popolnega ličenja kot omenjena zvezdnica, saj ne bo šlo v šolo!« Čeprav se sliši neverjetno, se to pri nas resnično dogaja.
Nekatere naše institucije pa še kar ne prepoznajo resnosti problema in družinam, ki poiščejo pomoč, celo rečejo, da naj ne skrbijo, saj njihovi otroci niso zasvojeni, češ otrok samo beži od staršev. Potem pa se zgodi, da pri 18 letih tak otrok, ki se mu ni pomagalo, postane verbalno in fizično nasilen. »Od 227 lani obravnavanih je 38 odstotkov staršev povedalo, da so doživeli tako fizično kot psihično nasilje – da so jih mladostniki natepli, razbili stanovanje, jim grozili ... Starši, ki si ne upajo ukrepati, nam pokažejo posnetke. Ti podatki nas zelo vznemirjajo,« je resen Kramli.
Družba pasivnežev. Ker otroke izpostavimo intenzivnim dražljajem že v ranem otroštvu, se intenzivnost samo še poglablja. Tako se ne smemo čuditi osemletniku, ki ga peljemo v naravo, da bi se umiril, utrudil in bo navdihnjen, namesto tega pa v naravi doživi stisko in želi čim prej domov. »Narava je zanj siva cona, ker ni izpiljenega zvoka, barv, dogajanja. Zato naredi sceno, da gredo čim prej domov, kjer mu vključijo monitorček in se takoj pomiri. Danes imamo vedno več otrok in ljudi, ki pomiritev, navdih in sprostitev dobijo na monitorjih in ne v naravi. Vedno več otrok je gibalno nerazvitih, niso sposobni preteči kilometra in seveda bo v prihodnosti to prineslo nove probleme, začenši s srčno-žilnimi boleznimi. V družbi pa imamo vedno več pasivnežev, kar ustreza marketingu in kapitalu. Če od majhnega človekove možgane okupiraš z intenzivnostjo, taki ljudje ne zmorejo razviti abstraktnega razmišljanja in avtonomne vesti.
Več v Zarji, št. 47, 20. 11. 2018
