Zgodbe
Kako se rodi diktator
Na nacionalki bomo štiri torke zvečer (začne se ta teden) lahko gledali dokumentarec o Hitlerju. Če mislite, da to ni nič posebnega in da o Hitlerju vemo vse, se motite – posnetki, nekaterih še nismo videli (gotovo bo pred predvajanjem na ekranu opozorilo, naj otroci tega sami ne gledajo), so opremljeni s komentarji in opažanji ljudi, ki so bili Hitlerju blizu. Generali, tajnice, njegov osebni strežnik, prijatelji, sovražniki pa tuji dopisniki, diplomati in državniki pripovedujejo o Hitlerju takrat, ko so imeli z njim opravka. Hitlerja lahko doživljamo, kot da bi živeli v njegovem času, brez časovne distance, ki marsikaj osvetli in pojasni zelo drugače.
Mucka na poti okrog sveta
Večino stvari, objavljenih na družbenih omrežjih, bi zlahka pogrešili. Tu in tam pa se vendarle najde kaj, kar vam preprosto polepša življenje. Takšna je denimo zgodba Nale in Deana. Na spletu jo najdete pod 1bike1world.
Zakaj me doma nihče ne pozdravlja?
Otok Bali ali čutno potovanje vase
Piknik se je končal z eksplozijo
Ob blišču Sarajevskega filmskega festivala, ki se je pravkar začel, se vsaj za nekaj dni umaknejo v ozadje številni problemi, ki jih je prinesla vojna in ki še vedno pestijo to mesto in državo, čeprav je od konca spopadov minilo že 25 let. Najstrašnejša od vseh posledic vojne so mine, ki so ostale ne le na podeželju, temveč tudi v mestnih naseljih. Bosna in Hercegovina je ena izmed treh minsko najbolj onesnaženih držav na svetu in najbolj minsko onesnažena država v Evropi. Predvidevajo, da je kljub stalnemu odstranjevanju min na tem območju še vedno okoli 70.000 min in neeksplodiranih eksplozivnih naprav.
Fizioterapevt, ki se nikoli ne utrudi
Še nedavno so bile napovedi o robotih v medicini in zdravstvu slišati kot znanstvena fantastika. Zdaj so postale resničnost. Pri rehabilitaciji strokovnjakom pomagajo računalniško vodene naprave, ki občutno olajšajo in pospešijo okrevanje. V novem zasebnem centru jih deluje sedem. Preveriti je mogoče tudi že njihove prve dosežke.
Lahko sem vsak dan zadeta, če hočem
Sedeli sva na kavi, njene besede so se zlivale čezme in bila je najbolj srce parajoča zgodba, kar sem jih kdaj slišala. Bila je povsem odkrita. Brutalno odkrita. Na vsa vprašanja je odgovorila iskreno in brez pomisleka. In sem ji nazadnje rekla, bi radi, da kaj od tega, kar ste mi zdajle povedali, ne napišem? Vse napišite, je rekla, razen imen. In pozneje, ko sva se poslavljali, je rekla, 'veste, jaz to vsem povem. Ni me sram. Izpovedujem se malo zato, da je meni lažje, predvsem pa drugim staršem v svarilo!' Mimogrede, ali ste prepričani, da res veste, kaj zdajle počne vaš otrok?
Zaljubljana v Gardsko jezero
»To je morje!« sem zakričala na prvi razgledni ploščadi od Naga proti Torbolam. Moj fant je miril moje navdušenje: »Jezero je.« Igrivo sem vztrajala: »Morje, morje, morje!« Šele osvežilni skok v moje »morje« in prvi požirki vode so me prepričali, da sem v sladki vodi. Preslepilo me je tudi sredozemsko rastje, ki s številnimi palmami in nasadi oljk daje čisto pravi morski vtis. Gardsko jezero leži le nekaj deset metrov nad gladino morja in zanj je značilna mila sredozemska klima.
Jih bodo sprivatizirali?
Dobimo se pred Aljaževim domom v Vratih. Oblačno je. Sonce, ki občasno pokuka skozi oblake, nam razkrije pogled na naše veličastne gore. Triglav, ki bi ga tako radi ujeli v objektiv, se sramežljivo skriva. Potem se nenadoma ulije. V kočo se zateče nekaj pohodnikov, obiskovalci, ki so prišli samo na kulinarične dobrote, so odšli že pred dežjem. »Osnovni namen planinskih koč, planincem nuditi zavetje, se počasi izgublja. Koče zadnja leta postajajo pomemben del slovenskega turizma,« pove Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS).
Kdo se boji zakritih muslimank?
Precej zagatna reč se je v teh tednih pripetila Nizozemcem, ko so prepovedali nošnjo tradicionalne muslimanske burke. Zakon so poslanci sprejeli že leta 2016, a na prvi dan, ko je stopil v veljavo, so gromek »Nee!« izrekli nizozemski policisti. Nizozemska, nekoč trdnjava strpnosti in zgled multikulturne funkcionalnosti, je dejansko že šesta evropska država, ki je posegla po tovrstnem ukrepu. Trend je leta 2011 začela Francija. Novi nizozemski zakon sicer prepoveduje tudi nošnjo vseh drugih pokrival, ki zakrivajo obraz – torej raznih čelad in smučarskih mask … A seveda je le malo dvoma, da je primarno naperjen proti zakritim muslimankam.
Deveta vas od Dunaja
Toliko hudih zgodb se je zgodilo tukaj, toliko pretresljivih usod se je sklenilo – če kje, potem mora prav med temi grajskimi zidovi tavati nekaj nemirnih duhov, ni to logično? Ali obstajajo kakšne legende, da na gradu straši, vprašam. Ne, odvrnejo, ta grad je tako prežet z zgodbo zavoda, da je vse, kar je bilo strašljivega od prej, izginilo. Resničnost je bila toliko bolj grozljiva od vsake legende, da si očitno še duhovi ne upajo sem. Grad Cmurek je bil skoraj pol stoletja zavod za duševno in živčno bolne, zadnja postaja za vse, ki se v svetu niso znašli. In je torej absolutno najprimernejši kraj za Muzej norosti.
Sardinska kuhinja je vir dolgega življenja
Naravnih in zgodovinskih znamenitosti se je na slikoviti Sardiniji mogoče naužiti, ob tem pa odličnih jedi, ki jih ni mogoče poskusiti nikjer drugje. Hrana je na otoku zgodba zase - barvita, okusna in zdrava. Ker je na Sardiniji največ stoletnikov na število prebivalstva, si je vsekakor pametno ogledati, kaj jedo.
Gibanje za brezmejno dolgoživost: Bogataši bi živeli večno
»Kdo želi živeti večno?!« je v osemdesetih prepeval legendarni Freddie Mercury. No, danes obstaja cela subkultura ljudi, ki bi na njegovo retorično vprašanje strumno izstrelila: »I, kdo? Jaz!!!« Mnogi med njimi dejansko verjamejo, da jim bo to tudi uspelo. Zbirajo se po spletnih forumih in konferencah, izmenjujejo si zapiske ter skupaj snujejo naskok na večnost. (Ali pa vsaj na še kako stoletje ali tri.) Sami sebi pravijo »life-extenderji!«, torej »podaljševalci življenja!«. Pred dvigom interneta je bil trend omejen na ekscentrične osamelce na samih robovih družbe. Zdaj se širi kot gozdni požar in tvori nekaj zelo podobnega plemenu.
Skrivno dopisovanje Tesle in nacistične lepotice
Nikola Tesla je bil genialni znanstvenik, Marijo Orsić pa opisujejo kot izjemno lepotico, ki precej več nastopa v literarnih delih kot v zgodovinskih zapisih. Rodila se je leta 1895 dunajski balerini in hrvaškemu arhitektu, znala naj bi nekaj jezikov, predvsem pa je bila jasnovidka in medij, ki je vzpostavljal stike z duhovi, pa tudi z vesoljci. Kaj bi torej lahko imela skupnega s Teslo? O, veliko, saj sta oba, vsak na svoj način, verjela v vesoljske sile in življenje tam zunaj. Marija naj bi bila zaslužna za leteče krožnike in orožje za množično uničevanje. Opravičujem se, ker bodo v tem tekstu velikokrat uporabljeni pojmi kot so menda, najbrž, naj bi in podobni. Drugače ne gre.
Od Vevč do Avstralije
Že dolgo nas nagovarjate, naj vam povemo kaj o uredništvu, ki ustvarja Zarjo. Pravzaprav Zarjo/Jano (nismo se še čisto navadili na novo ime, veste). In smo, vedno ustrežljivi, za vas sledili rojstvu revije od spočetja v uredništvu pa vse do takrat, ko jo vi vzamete v roke. Ustavili smo se na vseh postajah in prešteli vse ljudi. Ste vedeli, da je pri ustvarjanju revije, ki jo pravkar berete, sodelovalo okrog sedemdeset ljudi? Pa nismo vseh tistih, ki jo potem spravljajo do vas, vseh voznikov in poštarjev, še niti začeli preštevati.
Po stopinjah mojega deda
Mankica Kranjec, fotografinja, novinarka, strastna popotnica, pa tudi rokodelka, je najnovejšo razstavo fotografij posvetila svojemu dedu, pisatelju Mišku Kranjcu. Fotografske podobe njenega zelo čustvenega popotovanja po dedkovih prekmurskih poteh si lahko ogledate še do konca avgusta v paviljonu Expano v Murski Soboti. Tudi nam je razkazala kraj, v katerem raziskuje svoje korenine.
VAŠA REPORTAŽA: Kaj je človek v primerjavi z najvišjo goro sveta?
Žarki novega jutra me popeljejo med čakajoče za polet iz Katmanduja v Luklo. Pred vstopom na lokalno katmandujsko letališče se me dotakne še hindujski menih, ki opravi blagoslov. Ne poznam njihovih običajev, le prijazno sprejmem, za nekaj rupij seveda, njegovo roko na čelo. Dober namen in rdeča pika na čelu mi ne bosta v škodo. In še več miru se dotakne moje notranjosti.
Z bilčico pripeta k isti zemlji
V Mirni Peči na Dolenjskem, kraju s tisoč prebivalci, so oktobra lani odprli Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Krajani so na svoja rojaka zelo ponosni, a jih je veliko zanimanje obiskovalcev, v slabem letu je muzej namreč obiskalo skoraj 11.000 ljudi, kar nekoliko presenetilo. Da je muzej za kraj res lepa in pomembna pridobitev, je dokaz tudi Valvasorjev nagelj, priznanje za »projekt s posebnim pomenom za širše okolje«, ki ga je občini in avtorski skupini muzeja maja letos podelilo Slovensko muzejsko društvo.
Bi imeli hiško iz konoplje?
Pred kakšnim desetletjem je v Sloveniji skokovito naraslo zanimanje za uporabo industrijske konoplje, te vsestransko uporabne in nekoč tudi pri nas zelo razširjene rastline. Začetno navdušenje je počasi žal upadlo, Irena Rotar iz Ekoci Slovenije, kjer si že dolgo in morda tudi najbolj vztrajno prizadevajo za obuditev uporabe industrijske konoplje v celoti, meni, da se je »skupna vizija nekaterih deležnikov razkropila, najbolj zavzeti so šli vsak po svoje in celotni krogotok od semena do končnega izdelka ni bil vzpostavljen.«
Bo Krka spet kraj čudežnih ozdravitev?
Krka je reka, je pa tudi kraj. Reka sodi med ene najlepših pri nas, čeprav domačinom včasih dela preglavice, saj ob obilnem deževju rada poplavlja. Kraj pa je slikovito, idilično naselje ob njenem bregu, tamkaj, kjer ravno dobro privre na dan. Je priljubljena izletniška točka, saj ponuja vodne športe, prvovrstno hrano, pa tudi mir in spokoj za dušo. Že od nekdaj je tako. Krka je bila namreč stoletja romarsko središče. Ker so tam ljudje ozdraveli, kar pa je danes bolj malo znano.
Moški v Guccijevih natikačih s krznom
Več kot tisoč všečkov na fotografijo in več kot 25 tisoč ogledov na Instagramu. Torej je Aljoša Maksimovič dosegel cilj – spodbuditi razmišljanje o moški modi, o oblačenju, ki naj nosi osebno noto, tudi ko gre za poslovneže.
Ne, spodaj ni nič strašnega
Peter Gedei je jamar in eden najbolj znanih jamskih fotografov na svetu. Že tri desetletja s svetilko na čeladi in fotoaparatom v rokah odkriva čudoviti podzemni svet. Član Jamarskega kluba Železničar številnih jam, ki jih je osvojil, že dolgo ne šteje več. Njegovi posnetki temnega podzemlja, ki zažarijo v svetlobi, so tako lepi in prepričljivi, da je zanje dobil številna ugledna priznanja in nagrade doma ter v tujini.
VAŠA REPORTAŽA: Drakula še vstaja iz krste
Priznam, da sem bila polna predsodkov, a so se že prvi dan razblinili kot milni mehurčki. Če ničesar ne pričakuješ, je presenečenje toliko slajše. Romunija – dežela, kamor se vračaš ...
Angel nad mojo posteljo
Seveda tvegam zdrs v solzavost, če zapišem, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki za mnoge bolnike kot angeli nad njihovo posteljo.
Ni vse zlato, kar se sveti!
Republika Kiribati je otoška država v Tihem oceanu, ki jo sestavlja 33 atolov. Pravi raj na zemlji, modro-zelene lagune, bele plaže, malo ljudi.
Na nas so pozabili!
Kostel ali Kostelsko je razgibana slikovita pokrajina ob reki Kolpi, ki leži tik ob hrvaški meji.