Moda po njegovo. Vsakih nekaj dni je na ogled nova podoba 48-letnega Aljoše Maksimoviča; vedno odet v modna oblačila znanih in neznanih modnih znamk – od srajc in majic do suknjičev in hlač, pasov, žepnih robčkov, čevljev ... Kdo je človek, ki se ima čas kar naprej preoblačiti, kdo mu posoja oblačila, koga zastopa, ali s tem služi ..., so vprašanja tistih, ki ga ne poznajo. Tisti, ki ga, po drugi strani sprašujejo, zakaj se »meče ven«, kaj želi s tem doseči, se ima za manekena ... »Ne, nimam se za manekena in niti ne za promotorja; želim le opozoriti, da so slovenski moški  pretogo oblečeni, da je tudi moška moda ob vseh priložnostih lahko zanimiva, malce bolj razigrana, pa še vedno dostojna.« Za njim ne stoji nobena agencija, čeprav se mu javlja vse več zastopnikov takih in drugačnih oblačil, ki pa jih zavrača, saj ta doslej niso bila v skladu z njegovim slogom: »Na vseh fotografijah sem predvsem v lastnih oblačilih; že od malega sem bil rad lepo in hkrati malo drugače oblečen. Moj namen je promocija moške mode, s čimer želim spodbuditi druge moške, da izstopijo iz toge klasičnosti.«

Znamke in nekaj domišljije. Ni treba veliko – včasih majhen modni dodatek, morda kakšen barvni poudarek, in predvsem igra z vzorci in barvami nogavic. Da je človek lepo in zanimivo oblečen, tudi ni nujno, da so oblačila nova, in ni nujno, da so znanih znamk ter draga. »Na fotografijah sem tudi v starejših oblačilih, saj imam lepo zbirko oblek; včasih je treba le kakšno malenkost popraviti, dodati, na primer, zanimiv pas, novo srajco, pa je podoba osvežena. Seveda pa rad dodajam tudi novosti, ki pa jih pogosto kupim na razprodajah.« Pravi, da so še zlasti čevlji najdražji del njegove garderobe; za najdražje je doslej plačal kar 650 evrov. Veliko pozornosti namenja srajcam, še zlasti ima rad znamko narejenih po meri, ki jih sedaj lahko naroči tudi v Ljubljani. Rad ima bele in roza srajce in ljubo mu je, če je ovratnik drugačne barve. Pomemben je tudi pas; ima jih precej, prestižnih modnih znamk, nekateri so stari tudi deset let. 

Odmevi se že vrstijo. »Z objavami sem želel spodbuditi moške, da se 'prebudijo', da z oblačili zgradijo svoj slog.« Za prihodnje je v njegovem načrtu tudi pisanje bloga o moški modi, saj že sedaj dobiva veliko vprašanj, kaj in kako se obleči za take in drugačne priložnosti. Leto in pol že objavlja svoje fotografije na Instagramu in ima veliko sledilcev. Ko je snemal v Beogradu, ga je prijazno ogovoril neznanec, češ, m.i.s.t.e.r.ali (kar je njegovo ime na Instagramu), super ste, vam sledimo ... Srbi in Hrvati dajo več na modo kot Slovenci in več si upajo. Najmanj dva znanca ima, ki sta tudi kupila natikače Gucci s krznom, toda dejansko z njimi hodi po Ljubljani samo Aljoša. »Seveda je treba kar nekaj poguma, da si nadeneš kakšen zelo ekstravaganten kos; spomnim se, ko sem kot najstnik v Milanu prvič videl, kako so moški ob poslovni obleki imeli namesto elegantnih čevljev športne copate Nikoe ali kakšne druge, kar se mi je zdelo neokusno in neumno. Pa sem seveda kmalu spremenil mnenje. Treba se je učiti, si upati in poskusiti.«

Kaj pa ženske? Kako ocenjuje Slovenke glede mode? »Mnogo lepše so oblečene kot moški, toda veliko jim še manjka. Tudi za ženske velja, da ni nujno zapraviti gore denarja za obleke in čevlje, saj so pomembne kombinacije, dodatki in prilagajanje. Predvsem pa mora človek znati nositi svoja oblačila ter podobo in se znati obnašati. Še tako opazna oblačila dragih znamk so na nekom, ki se ne zna obnašati ali dogodku primerno obleči, katastrofa.« Pohvali Hrvatice, še zlasti Zagrebčanke in Italijanke. Srbkinje, ki »ne šparajo«, ko gre za znamke, pa so morda malo preveč agresivne, saj so bolj kot druge ženske nagnjene k preveč seksi slogu. Nemški in angleški slog oblačenja se mu zdita malce dolgočasna. Po njegovem so najbolj prefinjene Francozinje, kar ne preseneča, saj je Pariz svetovni center mode, francoske blagovne znamke pa so v svetu mode najbolj priznane. Toda ponovno – za ženske in za moške je še kako pomemben lastni izraz v oblačenju.   

Več v reviji Zarja/Jana št. 30, 23. 7. 2019.