Marsikdaj ji rečejo, ali ne bi bilo bolje kakšnemu kužku z evtanazijo pomagati oditi v pasja nebesa, pa je nekdanja medicinska sestra povsem jasna. Dokler kaže voljo do življenja, dokler je upanje, se bori zanj. Ena zadnjih takih je bila recimo stafordširska terierka Đina. Tanja jo je našla z razbito glavo, del lobanje ji je manjkal. Svetovali so evtanazijo, toda Tanja je s psičko dala izziv svojim kolegom, srbskim veterinarjem. S štirimi operacijami so psički naredili rekonstrukcijo glave, presadili kožo ter tkivo in Đina se je prerodila. Danes bi težko ugotovili, da je bilo z njo karkoli narobe, saj je srečna pri svojih slovenskih posvojiteljih. Takšne zgodbe so gorivo za Tanjino požrtvovalnost, saj je včasih že na meji svojih zmogljivosti, priznava.
Borba proti pasjim borbam. Da bo takole reševala pse, si pred nekaj leti, ko je še opravljala delo medicinske sestre, ni niti predstavljala. Dvanajst let je delala pri nas, nekaj časa v Španiji, nato se je vrnila. Čeprav so doma od nekdaj imeli pse, se je njena zdajšnja zgodba začela pred sedmimi leti, ko je Mariborčanka Vesna Vagala Trifunovič razburila javnost s priznanjem, da se ukvarja s pasjimi borbami. Takrat se je Tanja s skupino ljubiteljev živali začela ukvarjati s problematiko pasjih borb. »Kot laik sem bila presenečena, da to pri nas sploh ni bilo urejeno. Koliko je bilo pomanjkljivosti na področju pravnega varstva zaščite živali! Nastala je civilna iniciativa Ustavimo pasje borbe. Povezali smo se z Violeto Tomič in z njeno pomočjo poslancem prvič predstavili to problematiko ter uspeli uveljaviti spremembe v kazenskem zakoniku. Dve leti smo se izjemno trudili zanje. Bil je začetek, in če nič drugega, smo v Sloveniji vršili pritisk proti selektivni vzreji psov za pasje borbe. Začeli smo reševati zlorabljene pse, udeležene v pasjih bojih, potem pa je to dobilo povsem druge razsežnosti.«
Pomoč psičkom, ki jih nihče noče. »Kot medicinska sestra sem delala z najtežjimi primeri, zato mi je bil izziv pomagati tistim, ki so malo drugačni,« pravi ustanoviteljica Zavoda Pit. Odločila se je pomagati kužkom, ki jim nihče več noče – invalidnim, gluhim, slepim, zlorabljenim. Želela je organizirati namestitev zanje, vendar je pri nas naletela na prepreke. »Slovenskim društvom ni dovoljeno opravljati zavetiščne dejavnosti, ta je lahko samo v okviru občine ali države.« Ker pa so v Zavodu ves čas pomagali tudi kužkom na Balkanu, je vso svojo pozornost preusmerila tja, ko se je pred štirimi leti preselila k partnerju v Niš. Tu se je njena misija pravzaprav šele začela. »Usmerila sem se res v najhujše primere. Ko sem delala v zdravstvu, sem bila na oddelku s težkimi bolniki in se nagledala vsega ter navadila na vse. Zato se mi ni težko ukvarjati z živalmi, ki jim ne znajo pomagati. Ti psi nimajo nikogar razen mene. Kadar jih prevzamem, organiziram zdravljenje in socializacijo od začetka do konca.« Obdala se je z usposobljeno ekipo – od veterinarjev do kinologov, s katerimi uspe 24 ur intenzivno skrbeti za najbolj poškodovane pse. Poslanstvo njenega zavoda deluje na več ravneh. »Poleg vsakodnevne oskrbe psov organiziramo brezplačne sterilizacije in kastracije za ulične in potepuške pse, s tem pomagamo pri problematiki uličnih psov na Balkanu. Sterilizacije in kastracije financiramo tudi v nekaterih veterinarskih ambulantah. Po novem imamo svojo odvetnico, ki se ukvarja z živalsko problematiko. Dokler nisem prišla v Srbijo, se niso srečevali s prijavami zaradi slabega ravnanja z živalmi. Danes se lahko pohvalim, da smo v sedmih ali osmih primerih dosegli pravico za psa na sodišču. Borimo se proti mučenju živali, pasjim borbam, slabim veterinarskim storitvam nekaterih azilov v Srbiji, ki jim odvzamem bolne, pohabljene, fizično zlorabljene, tudi posiljene pse. Tu je povsem drugače kot v Sloveniji. Razvila sem lep odnos s policijo in veterinarsko inšpekcijo, na kar sem kot tujka zelo ponosna. Zaradi takega zaupanja nas pokličejo številni aktivisti. Imamo najboljše namestitve na Balkanu. Naše delo je popolnoma drugačno kot z zdravimi psi. Najprej jih moramo pozdraviti – telesno in psihično, preden so sploh pripravljeni za posvojitev.« Veliko so na terenu, kjer s hrano, cepivi in čiščenjem parazitov oskrbujejo ulične pse. Najprej jih polovijo, sterilizirajo in čipirane vrnejo tja, od koder so jih odpeljali.
Več v reviji Zarja Jana, 30.6.2020
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
