Nočemo delati panike. Zares ne. Zato bomo v  najbolj pomirjujočem tonu rekli samo tole. Sedite. Globoko vdihnite. Ugriznite v nekaj vaniljevega.

Saj ne pravimo, da bo vanilje zmanjkalo (okus znajo konec koncev narediti tudi sintetično, kar pa seveda ni isto), ampak njena cena … Takole je, na Madagaskarju so imeli (spet) slabo letino, ker je ciklon uničil veliko nasadov. In je seveda tudi res, da vaniljo gojijo tudi drugje, a največ, kar 75 odstotkov svetovne proizvodnje, prihaja z Madagaskarja. In tudi ni za vse kriv ciklon, cena dišečih strokov strmo narašča že ves čas – leta 2010 je vanilja v maloprodaji stala 27 dolarjev (24 evrov) za kilogram, danes pa od 600 dolarjev (531 evrov) naprej. Cene so poskočile tudi v prodaji na debelo, le da ne tako dramatično – kilogram je leta 2011 stal 20 dolarjev, januarja letos pa 200. Razkorak med ceno v prodaji na debelo in tisto v maloprodaji utegne še koga napeljati na misel, da skuša z vaniljo nekdo mastno zaslužiti. In bo služil še naprej, kajti tudi če bo letos letina dobra, to še ne pomeni, da bodo cene hitro padle, kajti trg vanilje obvladuje le peščica velikih dobaviteljev, tem pa seveda ustreza, da se cena dviguje hitro in pada počasi. Trenutno morate za kilogram vanilje odšteti bistveno več denarja kot za kilogram srebra. Ceno pa je pomagalo dvigovati tudi to, da so se velika mednarodna predelovalna podjetja, na primer Nestlé, odločila umetno aromo v svojih izdelkih zamenjati z naravno, pa je šla skupaj z večjim povpraševanjem gor tudi cena.

In zato sedite. Globoko vdihnite. Zagriznite v nekaj vaniljevega in uživajte. Dokler še lahko.

js

Več v reviji Zarja Jana št. 26, 30.6. 2020