Tragedija, ki se je prevesila v čudež

V današnjih negotovih časih, ko ogromno ljudi živi v strahu in tesnobi, so zgodbe, kakršna se je pred tremi meseci odvila v eni od slovenskih družin, dokaz, da upanje obstaja prav do zadnjega trenutka, do zadnjega vdiha in še dlje! Po nesrečnem padcu dveletnega dečka, po katerem so se starši in bližnji pripravljali na najhujše, se je namreč zgodil čudežni preobrat, ki ga stroka ne zna pojasniti! »Zavest verjetno deluje zunaj dimenzij, ki jih lahko zaznavamo. Očitno imamo še ogromno prostora, da kot človeštvo rastemo in širimo zavest,« je zgodbo med drugim komentiral kirurg travmatolog dr. Uroš Dobnikar.

V karanteno kljub neaktivnemu virusu

Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus je 16. marca na novinarski konferenci o problematiki širjenja covida-19 rekel: »Imamo preprosto sporočilo za vse države: testirajte, testirajte, testirajte.« Mantra, ki se je vzporedno z virusom bliskovito razširila po planetu. Vse odtlej je število testiranj za covid-19 merilo tega, kako uspešno se posamezna država spopada s pandemijo, saj se (tudi) na podlagi rezultatov testiranj sprejemajo bolj ali manj drastični ukrepi. Tudi pri nas. In tako kot drugod po svetu se tudi pri nas (vse glasneje?) oglašajo ljudje z resnimi pomisleki glede testov za SARS-CoV-2 in opozorili o (ne)upravičenosti ukrepov, ki se jih sprejema na podlagi dobljenih rezultatov.

Pisanje je vtiranje soli v rano

Elena Ferrante je pisateljica. Elena Ferrante je uganka. Berejo jo v petinštiridesetih jezikih sveta, a nikjer ne poznajo njenega pravega imena. Že vse od prvega romana iz leta 1992, že skoraj trideset let torej, si novinarji in literarni detektivi prizadevajo ugotoviti njeno pravo ime, teorij o tem mrgoli, a potrdila se ni še nobena. Tole je takrat avtorica napisala svojemu založniku: »Mislim, da knjige, ko so enkrat napisane, ne potrebujejo več svojih avtorjev. Če imajo kaj povedati, bodo kmalu našle bralce, če ne, jih pa ne bodo.«

Slovenski novorojenčki se vozijo s helikopterji

Topovi ali maslo se reče stari dilemi, ki nikakor noče umreti – naj vlagamo v vojsko in orožje ali v preživetje in blagostanje prebivalstva? Trenutni krvavi bitki iz tega poglavja bi se bolj prilegal naslov »raketni sistemi ali zdravje (in sociala)«, predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko v naslednjih petih letih namreč predvideva, da bi v orožje in opremo, pretežni del tega za obrambo Slovenije povsem nekoristnega, vložili 780 milijonov evrov, kar pa bi seveda neizbežno pomenilo, da bo zmanjkalo denarja za zdravstvo in socialo. Več kot osem ur so se prejšnji četrtek okrog tega dajali na nujni seji odbora za obrambo in je na koncu, predvidljivo, zmagalo orožje, z desetimi glasovi proti petim. Prebivalstvo naj se za preživetje znajde samo. O zakonu bo državni zbor odločal še ta mesec.

Brez Jakše dan ni nasmejan!

Ko smo se na začetku poletja pogovarjali s Tanjo Vidergar, ki se kot aktivistka Zavoda Pit v Nišu bori za zlorabljene, poškodovane pasje duše, ki jih mnogi odpišejo, ona pa do zadnjega verjame v njihovo voljo do življenja, nam je med drugim omenila nenavadnega psička Jakšo. Prelepemu mlademu jazbečarju je neki brezsrčnež tako rekoč na pragu življenja odsekal zadnji nogici. Vendar se psiček ni vdal in obupal nad svojim pasjim življenjem! Prevladala sta njegova iskrivost in veselje. Ko si je opomogel, ga je k sebi vzela Blanka Kapus Passecker, ki s Tanjo vodi zavod Pit. Jakša je dobil invalidski voziček, živi polno življenje in pravzaprav je le malo stvari, ki jih ne zmore tako kot njegovi pasji prijatelji.

Vrste niso za reve

Vrste, se zdi, so ponekod neizbežne – ampak ali je res treba pustiti ljudi čakati zunaj na soncu in dežju? In še vedno bolj aktualno vprašanje: nas bodo zdravstveni domovi, banke, pošte, lekarne in druge ustanove pustili čakati zunaj tudi na vetru in snegu? Ki bosta prišla že zdavnaj prej kot bo koronavirus odšel. Zagotovo.

Je nad sodnico le modro nebo?

Julija sem bila na posvetu o modelu barnahus, ki (upajmo) prihaja tudi v Slovenijo, še prej pa bi morali namreč sprejeti ustrezen zakon, kar se pri nas dogaja zelo počasi. Gre za islandski model zaščite otrok v kazenskih postopkih, ko bi v varnem in prijetnem prostoru le enkrat ali največ dvakrat kompetentni forenzični psihologi in drugi strokovnjaki izprašali otroke, posnetek pa bi potem uporabljali na vseh sodnih instancah. Upala sem, da bodo govorili tudi o treh zarubljenih otrocih, ki sreče, da bi jih kdo strokovno pregledal in izprašal, niso imeli, sodnica Vera Premerl Gams, ki odloča o njihovi usodi, pa jih celo nikoli ni videla. Jih je pa po telefonu slišala, ko so se divje upirali, da bi šli k očetu, in se ni vprašala, zakaj. Že več kot pol leta otrokom preprečuje, da bi imeli kakršnekoli stike z mamo, in to lahko počne do svoje upokojitve ali do polnoletnosti otrok, če prav razumem. Nad njo je očitno le modro nebo, saj lahko na račun izvedenca, ki ga »ne najde«, postopek zavlačuje v nedogled. Dokler ne bo razsodila, primer ne more na višjo sodno instanco, kjer bodo sodniki morda bolj človeški in razumni. Razumete? Otroci nimajo na sodišču nikakršne prednosti, čeprav je stroka obljubljala, da bodo postopki na družinskih sodiščih hitri in za otroke čim manj boleči.

Virusa ne morete, ustavite vsaj histerijo

Gotovo je bil tole Potrčev teden. TV-voditelj Marko Potrč se je v svojem izjemno odmevnem videozapisu na družbenem omrežju med drugim spraševal o sorazmernosti in utemeljenosti ukrepov ter različnih odgovornostih. Na eni strani vzkliki navdušenja mnogih, na drugi ogorčenje, očitki, tudi nedostojno žaljenje. Nesprejemljive so bile tudi grožnje prof. dr. Boruta Štruklja s fakultete za farmacijo, ki meni, da bi tisti, ki se ne odločijo za cepljenje in zbolijo za covidom-19, morali sami kriti stroške zdravljenja (ki ob zapletih znašajo tudi 25 tisoč evrov). Njegovo grožnjo je kot skrajno neprimerno obsodila Zdravniška zbornica Slovenije. Zapisali so, da je to še ena izmed groženj, ki jih je deležno prebivalstvo: »Tovrstne izjave spodbujajo nezaupanje v ukrepe in že vnaprej še poglabljajo dvome o cepljenju, kar nas skrbi.« Neprimerna in nejasna komunikacija odgovornih potem pripelje do tega, da veliko ljudi raje prisluhne Potrču kot uradni stroki.

Pretirani ukrepi so lahko nevarni

Maske! Postale so vstopnice v javno življenje, kuponi nove koronavarnosti. Maske in razkužila vsepovsod. Vse skupaj se zdi že tako noro, da nihče nikomur ničesar več ne verjame. Masko gor, razkuži si roke pa bodi tiho. In preden nadaljujem, bi resnično želel jasno zapisati, da virus obstaja. Tako kot vse druge viruse je tudi tega naredila narava, ne prvič in ne zadnjič. Ni stvar premnogih teorij zarote. Že vsaj petdesetkrat je mutiral, pa to ne pomeni, da je nevarnejši.

Na južni polobli je gripa izginila

Med pripravami na novo sezono gripe in drugih respiratornih obolenj se strokovnjaki v Evropi in ZDA ozirajo proti Avstraliji oziroma vsej južni polobli. Tamkajšnje dogajanje je namreč dober kazalnik, kaj se pozimi obeta nam. Strah pred neobvladljivimi razmerami ob hudi epidemiji gripe, kakršno smo denimo imeli lani, je zaradi bremena covida-19 velik tudi pri nas. A kaj nas v resnici čaka, je za zdaj precejšnja uganka. Gripe namreč letos v Avstraliji oziroma kar na vsej južni polobli tako rekoč – ni. Kar pa ni nujno razlog za optimizem glede gripe in njenih posledic pri nas.

Milo rečeno: grozljivo

Sem sodnica na enem od slovenskih sodišč in že nekaj časa v medijih spremljam odziv javnosti na odvzem treh otrok materi, ki je trajal več ur in se je zgodil v začetku marca.

Kdo nam bo prideloval hrano?

»To vprašanje bi si morali postaviti vsi, in to pri vsakem obroku, ki ga zaužijemo – torej večkrat na dan, pri vsakem nakupu hrane, ki ga opravimo, na vsakem dopustu, ki ga preživimo v naravi … Kajti to je vprašanje, ki zadeva vse nas. Ne samo kmete, temveč celotno družbo, ki je soodvisna od kmetovanja. In postaviti si ga moramo danes, ne jutri, ko bo mogoče že prepozno,« je prepričana Korošica Anja Mager, 26-letna predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

Brez covida umrli zaradi covida

So žrtve in so žrtve. Eni so žrtve covida, ker so se z njim okužili in morda zato utrpeli dolgotrajne posledice ali smrt, drugi, prav tako žrtve covida, ga pa nikoli niso dobili, a so kratko potegnili zato, ker se je zaradi »zaščitnih ukrepov« zdravstvo tako rekoč ustavilo, ker niso mogli do zdravnika, ker jim ni imel kdo napisati napotnice, ker so jim odpovedali pregled … In bodo morda zaradi tega celo umrli – brez covida, a zaradi covida ... kot kolateralna škoda. Ne vemo, koliko jih je, ker jih nihče ne šteje, vemo pa, da jih je veliko in da so to grde zgodbe. In so se začeli dvigovati glasovi, predvsem iz zdravniških vrst, ki opozarjajo na te nevidne žrtve. Vse več jih je in vse glasnejši so.

Naredili bomo, kar zmoremo!

Po najbolj turbulentnem šolskem letu v slovenski zgodovini so šolarji danes ponovno sedli v šolske klopi in začeli precej negotovo šolsko leto. Po katerem scenariju se bo to zagotovo odvijalo, smo izvedeli šele slab teden pred prvim septembrom. Milena Vidovič, ravnateljica Osnovne šole Rodica, ki smo jo v četrtek obiskali, je dejala, da je iz nagovora šolske ministrice 18. avgusta na Brdu razbrala, da je najbolj verjeten scenarij B – in tako je med pripravami usmerila svoje sodelavce s predpostavko, da je lahko tudi drugače. Čeprav si je večina oddahnila ob odločitvi, da se šolarji vrnejo v šolske klopi, z omejitvami sicer, pa mnoge šole zaradi prostorskih, kadrovskih in tudi čisto življenjskih situacij, navodil in priporočil ne bodo mogle v celoti upoštevati. Kljub temu pa, zatrjujejo, bodo naredili vse, da zagotovijo kar največjo varnost otrok in zaposlenih.

Najbolj nevarna pijača je ruski čaj

Previdno s čajem, če nasprotujete oblasti Vladimirja Putina – vse preveč oporečnikov in njegovih političnih nasprotnikov je že zvrnilo skodelico čaja, ki je bila njihova zadnja. Najnovejši primer je odvetnik in opozicijski vodja Aleksej Navalni, ki je razkrival številne nečednosti Putinovega režima, Zadnje, kar je zaužil, je bila skodelica čaja. Zdaj je v komi in se bori za življenje.

Lili, mala upornica

Februarja je bila Lili stara tri leta; ko so ji zbrani zapeli vse najboljše, jih je utišala, češ, to je moj rojstni dan in bom jaz pela. In v sklopu teka, ki je bil organiziran za otroke, ki so zboleli z rakom, se je Lili odločila, da ne bo tekla v isto smer kot drugi otroci, ampak v nasprotno. Odkar je prišla na ta svet, je upornica in morda je prav ta njena lastnost pripomogla, da je premagala raka, pravita njena starša Matija in Mojca Gradišar iz Spodnjih Dupelj pri Kranju.

Ta dva sta skisana!

Na lep dan, ko je burja čistila zrak in jasnila pogled na Vipavsko dolino, smo se pripeljali v Vrhpolje, do hiše, kjer domuje Skisanc, malo družinsko podjetje. Takoj ko smo stopili čez prag, nas je obdal nekakšen kiselkast objem, ki se je širil iz proizvodnih prostorov, a ga domači ne zaznavajo več. Vpije se v oblačila, v lase, v hišo, je povedal Erik Bajc s hudomušnim nasmehom, ki sem ga opazila že v filmčkih na Instagramu, kjer simpatično govori v ajdovskem narečju. Z ženo Tjašo sta se pred sedmimi leti odločila sonce in dobrote Vipavske doline shranjevati v kisih. Čeprav so imeli ob omembi te namere mnogi kisel obraz, sta Skisancu vztrajno utirala pot in danes je znamka lepo uveljavljena. Skisance z veseljem preizkušajo tudi slovenski kuharji, ovenčani z zvezdicami.

VELIKO PODPORNIKOV, MED NJIMI TUDI PRIČE OKRUTNEGA ODVZEMA

Spoštovane bralke in bralci, hvala vam, ker ste tako množično podprli našo ovadbo proti sodnici, ki je ukazala rubež treh otrok, čeprav niso bili v ničemer ogroženi. So pa ogroženi zdaj. Žal ne moremo objaviti vseh vaših zapisov, osredotočili smo se predvsem na tiste, ki zadevo osebno poznajo in so lahko tožilstvu v veliko pomoč. Podpisom pod ovadbo iz prejšnje številke Zarje Jane smo dodali še tiste, ki so prišli v redakcijo do petka, tako da bo tožilstvo lahko preračunalo, koliko državljanom bo moralo odgovoriti, kakšna je usoda ovadbe. Upamo, da pravičniški mlini ne bodo mleli počasi, ker gre za usodo treh otrok, ki so ničkolikokrat jasno izkazali, da hočejo živeti z mamo in da globoko odklanjajo odtujenega očeta, ki si je s svojim ravnanjem to tudi zaslužil. Mnogi pišete, da bi bilo treba ovadbo razširiti na vse institucije, ki so v tej okrutni procedure sodelovale. Seveda smo veseli pohval, ker smo se tako zavzeto lotili reševanja treh malčkov, prepričani smo namreč, da novinarstvo ni samo beleženje dogajanja, ampak tudi aktivno angažiranje za pravico in resnico. Upajmo, da bomo vsi skupaj uspeli in da kalvarija treh malčkov ne bo zaman – da se bo kaj spremenilo v glavah pristojnih in v postopkih ustreznih institucij.

Počasna in sporna izvedenska mnenja

Izvedencev za psihologijo, ki imajo ključno vlogo v družinskih sodnih dramah, je odločno premalo, najpogostejše metode dela so sporne, nekatere usodne teste je mogoče najti celo na spletu. Sodniki upoštevajo tudi mnenja terapevtov, ki sploh niso na seznamu sodnih izvedencev in jih plača eden od staršev. Bo za napačne odločitve kdo odgovarjal?

Reka za vse letne čase

Prejšnji ponedeljek sem bila, urico ali nekaj takega, avtohtona ljubljanska znamenitost. V kanuju sem drsela po Ljubljanici, vodna vila v oranžnem plavalnem jopiču, mimo zelenih bregov, pod mostovi, kjer je hecno odmevalo, mimo sprehajalcev, ki so se kuhali tam zgoraj na bregu, vroč dan je bil, čeprav je bilo šele dopoldne, meni je bilo pa tam spodaj na vodi čudovito hladno. Rečnega prometa je bilo še malo, le kakšna barčica je plula mimo, pa race so se razburjale, ker smo bili hitrejši od njih, in labodi so bili vzvišeni, itak, ampak na previdni razdalji. Itak. Nutrije so se pa potuhnile.

Opazen porast psihičnih težav

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na porast psihičnih težav, ki jih povzročajo strah pred boleznijo, socialna distanca in negotova prihodnost. Tovrstne težave ima denimo tudi vsak drugi bolnik, ki je prebolel covid-19. Zaradi pandemije so sestavni del našega življenja postale zaščitne maske. Nekoč smo jih začudeno opazovali predvsem na obrazih Azijcev, zdaj se tudi mi učimo, kako pokazati prijaznost, čeprav ljudje ne vidijo našega nasmeha.

Pri nas biznis nima prednosti pred varnostjo

Kje izdelujejo svoje oljčno olje, sušijo les, prodajajo lastni kompost in raztovarjajo ladje? V Luki Koper, to je vendar jasno. Samo še čebele manjkajo, ali pa so jih morda le pozabili omeniti. Pravzaprav smo se šli v Luko Koper pogovarjat o tem, zakaj se eksplozija, kakršno so imeli v Bejrutu, pri njih ne more zgoditi.

Otroci naj se pri priči vrnejo k materi!

Lopovi so večni

Konec julija so množice na ulicah vzklikale lo-po-vi! Lo-po-vi! Lo-po-vi! Ampak to niso bile ljubljanske ulice. In ne domače množice ali celo domači lopovi. Zmerljivke niso letele na slovensko vlado – na ceste Madrida so se podali Španci in protestirali proti skorumpirani monarhiji. Lopovi so večni. In vseprisotni.Tudi v palačah.

Male kmetije v resnici ubija sistem subvencij

Letošnja pandemija covida-19 nam je dodobra spremenila življenje. Nekateri smo naivno pričakovali, da bomo zaradi močne lekcije, ki nam jo je prinesel virus, odvrgli stare vzorce, a se ni kaj dosti spremenilo. Marsikje je še slabše. Tudi v kmetijstvu. Pandemija je pokazala, da država ni sposobna niti tega, da bi povezala kmete in potrošnike. Medtem ko je strah, ali bomo dovolj samooskrbni, če se bodo zaprle meje, kmete spodbudil, da so povečali pridelavo zelenjave, na potrošnike ni imel posebnega vpliva. Še vedno so raje kupovali tujo zelenjavo v nakupovalnih centrih.