Vsi starši in vzgojitelji se nenehno borimo z dilemo, kaj je za otroka prav in koristno, in koliko je pri tem nujno upoštevati njegove želje in potrebe, da ga ne bomo zatrli. O tem se bomo pogovarjali še dolge mesece, morda celo leta (kot o koroških dečkih), in prav je, da to razčistimo. »Razlikovati moram med otrokovo željo in koristjo,« je rekla predstavnica družinskega sodišča na ljubljanskem okrožnem sodišču, ko je zagovarjala ravnanje sodnice.
No, to je že res. Če bi prepuščali otrokom, da jedo samo tisto, kar jim je všeč, gredo spat, ko se jim zljubi, in se igračkajo z računalnikom, dokler ne omagajo, bi se vse skupaj slabo končalo. Starši smo pač za to, da postavljamo meje in se jih tudi držimo. No, ni pa vse tako kristalno jasno, ko gre za to, katerega od staršev otroci bolj sprejemajo (no, recimo bobu bob – koga imajo raje), še posebno takrat, ko se roditelji razidejo. Vsaj to vemo, da majhni otroci bolj potrebujejo mamo, če hoče in zna poskrbeti zanje.
Zgodba. Seveda je ne poznamo, zaradi varovanja podatkov. Objavljena je bila že desetega maja, a jo je večina očitno spregledala, zato pa smo jo vsi opazili, ko so bili objavljeni na različnih televizijah grozljivi posnetki »odvzema otrok materi«, kot se temu strokovno reče. Danes pač takšne stvari ne morejo potekati v tajnosti, ker imamo vsi pri sebi kamere. Posnet je tudi klic sodnega izvršitelja sodnici, naj postopek prekine. In njen odgovor, naj ga dokonča. Ona bi spravila otroke v avto, če bi bila tam, je rekla. Čeprav so se otroci na vse kriplje upirali, kričali, bežali k sosedom in kazali zelo očiten namen, da k očetu nočejo.
Po tistem so se na družbena omrežja vsuli takšni in drugačni komentarji, vmes je bilo tudi nekaj pričevalcev, ki družino poznajo. Med njimi je bila tudi kolegica novinarka, ki jo cenim in vem, da ne bi nakladala tja v en dan. Nič ni presojala, le to je zapisala – da je večkrat videla mamo z vsemi tremi otroki, ko je šla na sprehod ali po opravkih, a nikoli ni z njimi videla očeta.
Zgodbo je dopolnila krajanka, ki živi dovolj blizu, da nekoliko bolje pozna razmere. V zapisu dobesedno pravi: »Žalosti me prebiranje komentarjev oseb, ki zadeve in dotičnih sploh ne poznate. Ja, strinjam se, vsak ima pravico si ustvariti svoje mnenje. Jaz pa poznam zadevo in to, da mati ni dopustila stikov z očetom, je bilo videti takole: oče je prišel po otroke, ti so se razbežali okrog hiše in niso hoteli z njim. Oče ni počakal niti minute, če bi se otroci le odločili iti z njim, ampak je odbrzel na policijo prijavit, da mu mati ne da otrok. In to se je dogajalo v nedogled, posledično sklep sodišča, da se otroke dodeli očetu. Mama nikakor ni zapita, zadrogirana, nasilna in kaj vem kaj vse eni pišejo, ampak pridna in ljubeča mama. Bila sem večkrat zraven, ko je mama nagovarjala otroke, naj grejo z očetom, vendar niso hoteli. Zakaj, vedo le sami ... mogoče nekaj pove tudi podatek, da je ob nasilnem odvzemu eden od otrok do krvi razpraskal očeta po obrazu, tako se je branil ... O CDS pa ni vredno izgubljati besed ...«
Seveda lahko rečete, da si je to mama sama napisala na splet, vendar pa informacije, ki so prikapljale iz različnih, tudi uradnih virov kažejo, da je zgodba zares vredna temeljite obravnave.
Več v reviji Zarja Jana št. 22, 2. 6. 2020
