V teh dneh smo v medijih nemočno opazovali kmete, ki so morali zavreči tone solate, ker je, žal, niso uspeli prodati. Mnogi posamezniki in zavodi so se organizirali, da bi spodbudili prodajo solate med kupci. Eden od njih je bil denimo Mali plac za prihodnost, ki je takoj organiziral prodajo solate enega od kmetov svojim članom – teh je nekaj tisoč. Tako so vsaj malo ublažili škodo zaradi presežka solate. Še vedno pa ogromnih količin te priljubljene zelenjave ni bilo mogoče rešiti. Kmetje in tudi zadruge, ki odkupujejo njihove pridelke ter jih dobavljajo večjim trgovskim verigam, iščejo vzroke za to, da bi v prihodnje lahko podobno dogajanje preprečili.
Spodbujanje samooskrbnosti. »Ko so se pojavili ukrepi zaradi koronavirusa, je bil ravno čas planiranja in setve solate. Slovence je bilo strah, ali bomo dovolj samooskrbni, če se zaprejo meje, in ali bomo sploh imeli dovolj zelenjave. Zapirale so se trgovine, ukrepi so postajali čedalje strožji. Kmetje so se začeli zavedati svoje velike odgovornosti. Skrbelo jih je, ali bodo imeli sploh dovolj semen in gnojil, skratka vsega potrebnega za povečanje proizvodnje, da bi bilo zelenjave dovolj za vse. Uspelo jim je in proizvodnjo so povečali za 20 odstotkov,« razlaga predsednica zelenjavne verige Patricija Pirnat iz Kmetijske zadruge Agraria Koper. »Hkrati s pritiski na kmete, naj gojijo več zelenjave, je kmetijsko ministrstvo spodbujalo ljudi k vrtnarjenju.« Veliko več ljudi se je posvetilo vrtičkanju, ker so tudi tako na zdrav način preživljali čas v karanteni. Namesto rož mnoge balkone zdaj krasi zelenjava. Samooskrba se je povečala.
Solate nismo kupovali. Oba predstavnika kmetijskih zadrug kot tudi v trgovskih centrih Lidl in Mercator pa ugotavljajo, da so se v zadnjih dveh mesecih močno spremenile nakupovalne navade. »Kar naenkrat nismo več zahajali tako pogosto v trgovine, kupovali smo bolj premišljeno, trajnejše izdelke, to se je verjetno precej poznalo. Da se je v teh večjih trgovinah prodaja solate povsem ustavila, pa kot predsednica zelenjavne verige skoraj ne morem razumeti, ker smo v naših trgovinah v Agrariji Koper in tudi v zadružnih trgovinah zaznali kvečjemu porast povpraševanja po domači zelenjavi,« razmišlja Pirnatova in dodaja, da Agrarija s svojimi pridelki zalaga Mercator, Špar, Tuš, Hofer in Lidl.
Robert Tomazin iz KZ Krka pravi, da v zadrugi na začetku sezone pripravijo okviren program prodaje, ki ga razdelijo po trgovskih verigah in se ga potem skušajo po koledarskih tednih držati. »Proizvodnja solate letos ni bistveno odstopala od preteklih let. Prepričan pa sem, da so se navade slovenskega potrošnika med koronakrizo zmanjšale na minimalno potrebno nabavo življenjskih dobrin. Sprememba potrošniških navad se pozna, recimo, tudi pri svežem mesu, saj so cene živine padle.« Tudi oni večino svoje zelenjave prodajo v večje trgovske centre, kot so Tuš, Mercator, Spar.
Več v reviji Zarja Jana št. 22, 2. 6. 2020
