Odvzem otrok enkrat marca so posneli, posnetek je bil pozneje javno predvajan. Še vedno imamo v ušesih krike otroka, ki je vpil: »Nočem iti! Tam ni nobenega, ki nas ima rad!« Javnost se je burno odzvala, od sodišča so poročilo zahtevali ministrstvo za pravosodje, varuh človekovih pravic in sodni svet, pa še sodišče je potegnilo redko potezo in kar samo predlagalo višjemu sodišču, naj opravi nadzor poslovanja. Višje sodišče je ustreglo in zato zdaj vemo: na sojenju je vse v redu, ne vleče se nerazumno dolgo, nepravilnosti ni in z začasnim odvzemom otrok tudi ni nič narobe. Vse nadzorstvene pritožbe so bile zavrnjene. Zahteva za izločitev sodnice prav tako. Ker odloča nepristransko, tako so rekli. Nobene nepravilnosti do kamor seže oko.

Na fronti. Da je bila odločitev za odvzem otrok »v največjo korist otrok, sicer bi bili otroci ogroženi«, se strinjata podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani Mihela Mohorič in vodja oddelka za družinske zadeve mag. Nadja Marolt, ki sta odgovarjali – ali pa tudi ne – na novinarska vprašanja. Nobena od njiju ne sodi v primeru, o katerem je govora.

»Včasih so naše sodne dvorane kot bojno polje. Tega si sodniki ne želimo. ... To so neljube odločitve,« je rekla Nadja Marolt, ki je tudi poskusila razložiti – ne da bi pri tem izdala preveč zaupnih podrobnosti primera, ki še vedno ni zaključen in je zaprt za javnost – kaj je v ozadju odločitve, da otroke odvzamejo materi: »Lahko rečem, da je naša družba presegla pojmovanje, ko rečemo, da je otrok ogrožen samo takrat, ko ga kdo, na primer, pretepa ali pa z njim očitno grdo ravna – otrok je lahko ogrožen tudi takrat, ko se mu ne dovoli, da bi imel stike z drugim staršem. Seveda za to lahko obstojijo razlogi, ampak treba jih je, prvič, povedati, drugič pa tudi dokazati.«

Zakaj so torej otroke dodelili očetu, ki je bil – to je tudi v sodnem spisu, je bilo slišati – do matere otrok nasilen? Kaj je mati storila tako groznega, da se sodišču zdi oče boljša izbira? Tudi mama je delala napake, se da razbrati iz povedanega, očitno sodišče verjame, da je otroke ščuvala proti očetu – toda ali je to, da ji, pa čeprav začasno, odvzamejo otroke za dolgo časa, res sorazmeren ukrep? Bi bilo to, da bi mama vsaj kdaj videla otroke, pa čeprav pod nadzorom, res ogrožujoče zanje? Sodišče meni, da ja. To je stvar odločitve sodnika, pravijo.

»Želim poudariti, da v družinski zadevi konec koncev nihče ne zmaga, nihče ne izgubi, ampak vsi si moramo prizadevati, da postopek teče in se zaključi v korist otrok, to mora biti moto vseh, ki smo v tem postopku udeleženi,« pravi sodnica Maroltova.

Več v reviji Zarja Jana 28, 14.7.2020