Uredništvo revije Zarja Jana podaja ovadbo zoper sodnico (ime zaradi varovanja podatkov izpuščamo, čeprav ga vsi zainteresirani poznajo) zaradi nečloveškega rubeža treh otrok materi, ki jih ni v ničemer ogrožala, in zaradi popolne prepovedi stikov otrok z materjo, ki je niso videli že pet mesecev. Sodnica je to naredila na svojo pest, brez sodnega izvedenca ustrezne stroke, odredba je začasna in lahko traja v nedogled.
Prilagamo tekste iz revije Zarja Jana, kjer piše vse, na čemer temeljimo našo ovadbo, še posebej opozarjamo na pogovor z dr. Leonido Zalokar, ki primer pozna. Zato le kratka obrazložitev:
Javnost so maja letošnjega leta pretresli prizori, posneti s telefonom, ko so štiri socialne delavke, dva policista, sodni izvršitelj in dva pomočnika lovili tri otroke, ki so se štiri ure upirali, da bi šli z očetom, ki je vse to hladno opazoval. Celo vsega hudega vajeni sodni izvršitelj se je zlomil in poklical sodnico, naj prekine postopek, ta pa je zahtevala, da ga dokonča, čeprav s silo. Tako se je tudi zgodilo. Na materino vprašanje (izvršitelj je imel telefon na zvočniku), kdaj bo spet videla otroke, je sledil odgovor: »Zdaj jih ne boste videli nič več! Nimate več stikov!« Vse to so slišali tudi otroci. Očitno je sodnica mislila resno, saj, kot je že omenjeno, otroci niso videli matere pet mesecev, materi je prepovedala tudi stik z novinarji.
Seveda smo o tem brutalnem dogodku pisali s stališča otrok, saj je zanje pomembno predvsem to, da globoko odklanjajo očeta, česar doslej niti sodišče niti oba pristojna CSD nista raziskala. Na naše objave so se oglasili materini znanci in sorodniki te pojasnili, za kaj gre: oče z družino sploh ni živel, prihajal je le občasno in še takrat se je obnašal kot četrti otrok. Z otroki je imel malo stikov, pa še ti so bili bolj ukazovanje kot kaj drugega. Skratka, otroci očeta niso bili niti vajeni niti niso imeli razlogov, da bi bili nanj navezani. So pa seveda navezani na mamo, ki je po pričevanju bližnjega okolja odlična in predana mama, v Cerknici so imeli babico, sorodnike in tudi sošolce ter prijatelje. Ko se je par razšel, je oče s pomočjo znanega očetovskega društva izpeljal vse potrebne postopke, da je prvi obiskal vse pristojne in poveličeval svojo pomembno vlogo v družini, ki je v resnici ni nikoli imel. Sodišče mu je odredilo stike, a vsakič, ko je prišel po otroke, so se upirali, da bi šli z njim, in vsakič, kar 26-krat, je poklical policijo, kar je glavni razlog za rubež otrok – preprečevanje stikov. Sodnica in socialne delavke vztrajajo na stališču, da je mati manipulatorka in da otroke ščuva proti očetu, stroka pa zatrjuje, da se gre sodišče nedopusten socialni inženiring – vztraja na nadaljevanju odnosov, ki jih ni nikoli bilo. Sodnica in njeni predpostavljeni na družinskem sodišču vztrajajo pri tem, da branijo največjo korist otrok in da so bili otroci tako rekoč življenjsko ogroženi, ker nimajo enakomernih stikov z očetom. Oba CSD sta javnosti složno pojasnila, da je za štiriurni divjaški incident »kriva mati, ker ni pripravila otrok za predajo očetu«. Niti sodnici niti socialnim delavkam ne pride na misel, da imajo otroci z očetom slabe izkušnje in da je zanje življenje z njim pekel. Naj še enkrat poudarimo, da doslej v zadevi še ni sodeloval izvedenec, sodnica in socialne delavke pa niso usposobljene, da bi prepoznale morebitne osebnostne motnje pri očetu, o katerih lahko preberete v pismih poznavalcev razmer. Od vseh imamo podatke in vsi so tudi pripravljeni pričati.
Naj opozorimo tožilstvo, da je primer v javnosti zbudil veliko zanimanja pa tudi zgražanja. Zaradi tega je bil uveden nadzor, vendar višje sodišče ni opazilo nobenih napak v postopku. Vsebine pa ni ocenjevalo. Vsebina pa so trije otroci, ki že pet mesecev niso videli mame in jim strokovnjaki zaradi tega napovedujejo hude travme v življenju. Varuh človekovih pravic se je solidariziral z višjim sodiščem, ki je tako rekoč nadziralo svoje kolege na nižji stopnji, torej praktično same sebe. Prva mamina odvetnica Nevenka Šorli je sodnico ovadila kar dvakrat, enkrat je sodišče njeno ovadbo že zavrnilo. V zadnji Pravni praksi je objavila žolčen tekst o tem primeru. Na mnenjski strani Dnevnika je Matevž Krivic kar javno ovadil sodnico, ko je iz pričevanj, ki so končno pricurljala v javnost, ugotovil, da z materjo ni nič narobe, da je celo odlična mati, pa so ji vseeno divjaško zarubili otroke, ker da so bili »ogroženi«. Krivic navaja celo vrsto členov, po katerih je mogoče sodnico preganjati (njegovo ovadbo prilagamo).
Morda bi bilo smiselno ovaditi tudi oba CSD-ja, ki delujeta po navodilu sodnice in sta tudi neverjetno usklajena. Naša novinarka je dobila na postavljena vprašanja klišejske in neuporabne odgovore z obeh CSD čez en teden v razmaku 14 minut. Res neverjetno naključje.
Prosimo, da se tožilstvo zaveda, da je vsak dan, ki ga otroci preživijo z neuravnovešenim očetom (mnenja izvedenca ni, zato je to seveda domneva) in s spoznanjem, da jih je mati zavrgla, za otroke še bolj usoden kot prejšnji. Otroci niso vreča krompirja, kot smo zapisali v enem našem uvodniku, zato je poleg strokovnosti nadvse pomembna tudi hitrost. Sodnica lahko v trenutku prekliče začasno odredbo, a je zdaj že jasno, da je ne bo. Družinsko sodišče je kljub težavam, ki jih javno priznava, na okopih.
Uredništvo Zarje Jane
Svojo podporo podaji ovadbe lahko ubesedite (in zapišete svoje ime in priimek!) na elektronskem naslovu: zarja@media24.si
Več v reviji Zarja Jana št. 32, 11. 8. 2020
