Zdi se povsem nedolžno, neskončna zanka s kopico kratkih, le nekajsekundnih videoposnetkov ljudi, večinoma mladih in še bolj mladih, ki pojejo in plešejo ali pa samo odpirajo usta ob znanem komadu, ganljivi trenutki in najboljši triki domačih ljubljenčkov … Neškodljivo in nedolžno?
Niti ne.
Milijon. Na dan. Vsak dan. TikTok, družabno omrežje, ki ga hoče Trump prepovedati (Indija ga je pa že), usmerja algoritem, ki vam kaže tisto, kar meni, da želite videti, tudi če sami sploh niste vedeli, da želite to videti – niti slutila nisem, da si želim žgečkljivih dojenčkov in starih uspešnic Karla Erjavca – in ga ne bo tako preprosto spraviti s telefonov. Naložilo si ga je že več kot dve milijardi ljudi in 800.000 ga aktivno uporablja, povprečno po slabo uro na dan. Nekatere pa čisto zasvoji, ure in ure zijajo v plesoče psičke in najstniške potegavščine. Vsak dan v letu si uporabniki ogledajo več kot milijon videov. Vsak dan. Na voljo je v 155 državah in 75 jezikih – morda medtem že v kakšnem več. Največ uporabnikov, več kot 40 odstotkov, je starih od šestnajst do štiriindvajset let, ampak počasi ga odkrivajo tudi starejši, recimo jim odrasli. In seveda je TikTok uspešnica tudi pri veliko mlajših – čeprav je uradna najnižja dovoljena starost trinajst let, ga zelo vneto uporabljajo tudi mlajši. Kar je lahko problem. Samo eden od mnogih.
Ima vaš otrok TikTok na svojem telefonu? Kot pravi tisti znameniti slogan iz filma Muha, be afraid, be very afraid. Če vas že ni strah, bodite pa vsaj zaskrbljeni. Zelo, zelo zaskrbljeni. Za to je več kot dovolj razlogov. In nobeden, niti eden, nima nobene zveze z Donaldom Trumpom.
Aplikacija za normalne. V čem je diskretni šarm TikToka? Odraslim še vedno ni povsem jasno – aplikacija uporabnikom omogoča, da posnamejo kratke, približno petnajstsekundne videospote, na voljo imajo orjaško knjižnico glasbenih podlag in veliko spletnih orodij. Ni treba biti nadarjen ali lep kot na Instagramu ali imeti posluh. Aplikacija za normalne, tako rekoč. Lahko pojete, plešete ali samo odpirate usta, poveste vic, odigrate skeč, zavijate z očmi … ali pa le nepremično strmite v kamero, tudi to nekateri počnejo. Lahko tudi komentirate tuje videe ali posnamete sebe, kako v duetu prepevate z videom druge osebe, lahko pošiljate tudi sporočila.
Samo medklic, če ste majčkeno radovedni, a si nočete naložiti aplikacije, dobite čisto zadovoljivo predstavo o stvari, če na Youtubu v iskalnik odtipkate tiktok, pa vas bo zasul s kompilacijami najbolj plesnih, najbolj smešnih, najbolj butastih … tiktokovskih trenutkov.
Bliskovito do zvezd. TikTok tako kot druga omrežja ustvarja zvezde, vplivneže, ki imajo na milijone, na desetine milijonov sledilcev in si že gradijo vzporedne kariere v glasbi ali pri filmu. Največja zvezda je trenutno Charli d'Amelio, največja zaslužkarica TikToka, sedemnajstletna plesalka, ki ima 90 milijonov sledilcev in je že nastopila v filmu, služi tudi s prodajo laka za nohte, ličil ter majic. Posnetke je začela nalagati konec lanskega leta, zaslovela pa je v duetu, ki ga je posnela na video drugega uporabnika. V slabem letu od nič do sto. Tako preprosto je to.
Tudi kratka zgodovina TikToka je zgodba o vrtoglavem (in vrtoglavo hitrem) uspehu. Uspeh na steroidih, tako rekoč – leta 2012 je takrat devetindvajsetletni Čang Jiming v Pekingu ustanovil internetno tehnološko podjetje ByteDance, leta 2016 so zagnali platformo Douyin za delanje mini filmčkov za kitajski trg, leto pozneje so se začeli širiti izven kitajskih meja – ustanovitelj Jiming je rekel, »na Kitajskem je zgolj petina svetovnih internetnih uporabnikov, če se ne širimo po svetu, nas bodo premagali tekmeci, ki so vrgli oko na preostale štirih petine, zato je nujno postati globalen.« In tudi so, še eno leto pozneje, 2018, so se združili še z enim priljubljenim kitajskim družabnim omrežjem Musica.ly ter prodrli v ZDA in druge zahodnjaške države. In potem so samo še rasli in jih ni moglo nič več ustaviti. Več kot verjetno se zdi, da tudi Donaldu Trumpu ne bo uspelo.
Čisto posebno doživetje za skoraj vse. Ampak tisto, kar bi moralo v resnici skrbeti starše – tudi slovenske, TikTok uporablja tudi veliko slovenskih otrok – ni politično prerivanje med Kitajsko in ZDA. Še lani je New York Times hvalil TikTok kot »edino obstoječe zares prijetno družabno omrežje«, ali kot je napisal neki indijski uporabnik, »to ni le aplikacija, to je doživetje … na Tiktoku je prostor za vse in prav v tem je njegova lepota« – le da se je medtem pokazalo, da vse to ni nujno res.
Več v reviji Zarja jana št. 41, 13.10.2020
