Zdelo se je, da ima Primož vse niti dogajanja na dirki trdno v rokah. Na zadnjih etapah je bil videti celo nekoliko močnejši od Tadeja. In kronometer je nekaj, kar fant zares obvlada. Dokler se s starta na to zahtevno preizkušnjo ni pognal Tadej Pogačar in z zares fanatičnim in hkrati popolnim kolesarjenjem že od prvega metra preizkušnje dotedanjega velikega junaka dirke potisnil v položaj največjega poraženca.
Zmaga in poraz hkrati. „Tudi jaz čutim Primožev poraz,“ je bil iskren sicer presrečni in ob silnem zmagoslavju kar nekoliko zmedeni, predvsem pa v tistem trenutku, po izjemnem telesnem in psihičnem naporu, čustveno izpraznjeni Tadej.
Ja, ob občutku silnega zmagoslavja, ki smo ga skupaj s Tadejem čutili tudi vsi slovenski navijači, smo hkrati čutili tudi izjemno grenkobo zaradi Primoževega poraza. Njegovo očitno trpljenje med „uro resnice“ in skrušenost na cilju nam bosta za vedno ostala v spominu, prav tako pa tudi njegova športna in iskrena čestitka Tadeju, ki je, o tem smo prepričani, v tistih zares bolečih trenutkih poraza marsikdo ne bi zmogel. „To je kolesarstvo. Dal sem vse od sebe, nimam si kaj očitati, Tadej je bil boljši, jaz sem si danes zaslužil drugo mesto,“ je v kamero, ki mu je bila takrat gotovo povsem odveč, vidno razočarano, a mirno povedal naš šampion. Velik tudi v porazu, je bilo mogoče po tem brati v mnogih komentarjih.
In izjemno velik je seveda tudi podvig,ki sta ga na dirki vseh dirk letos dosegla naša kolesarja. Prvi in drugi v skupnem seštevku, veliki zmagovalec Tadej Pogačar je poleg rumene majice osvojil tudi pikčasto majico najboljšega gorskega in še belo majico najboljšega mladega (do 23 let) kolesarja. Zmagal je v treh etapah, Primož pa v eni in bil večkrat tik pod vrhom.
Usodno džentelmenstvo Rogličeve ekipe? In zdaj, ko smo vsi generali po bitki, se vrstijo razmišljanja, kjer sta Primož in njegova skozi celotno dirko sicer tako suverena ekipa Jumbo Visme storila tisto usodno napako, zaradi katere so na koncu ostali praznih rok. Po tem, ko si je Primož na etapi po prvem prostem dnevu na dirki prikolesaril rumeno majico, se je res zdelo, da so rumeno-črni jumbovci in njihov kapetan nepremagljivi in nedotakljivi. Vozili so pametno, čuvali svoj dragulj v rumeni majici, tu in tam so zvesti Primoževi pomočniki svojo moč pokazali še s kakšno svojo individualno etapno zmago. Medtem se je Tadej z ekipo UAE veliko bolj mučil. Defekti, pa taktična napaka in krepak zaostanek, ki so ga morali nadomeščati v naslednjih etapah, Tadeja je v klance po tem, ko so ekipo zdesetkale poškodbe, največkrat „vlekel“ garač Jan Polanc, v zadnjih kilometrih pred ciljem pa je Pogi navadno ostal sam, brez pomočnikov iz svoje ekipe. A so bili tam Primož in jumbovci, Tadej je bil vedno tam blizu, nikoli ga niso „zbrcali“ iz svojega zavetrja, Primož ga je tu in tam prijateljsko potrepljal ... in morda, saj veste, zdaj smo vsi generali, morda je nazadnje odločilo prav to džentelmenstvo nizozemske ekipe do mladega Slovenca.
Več v reviji Zarja Jana št. 38, 22. 9. 2020
