Elektromagnetno sevanje smo sami povabili v svoje življenje, se navdušili nad napravami, ki ga oddajajo, šele nato pa smo se začeli spraševati, kako vsakodnevna uporaba in izpostavljenost sevanju vplivata na naše zdravje. Eni bodo ob tem vprašanju zamahnili z roko, drugi pa ga jemljejo skrajno resno in skrbno spremljajo raziskave s tega področja. Petar Papuga presenetljivo meni, da je to, kako bo elektromagnetno sevanje (v nadaljevanju EMS) vplivalo na človeka, odvisno od njega samega. »Odziv na vse vrste sevalnih obremenitev je pri vsakem človeku nadvse pogojen s stanjem njegovega vegetativnega živčnega sistema in sistema žlez z notranjim izločanjem, ki povezujeta živčevje, dražljaje iz okolja in uravnavata telesne odzive nanje. To lahko primerjamo s splošno psihofizično pripravljenostjo ali kondicijo. Ta odziv prilagaja temeljne življenjske funkcije na celični in telesni ravni.« To je tudi razlog, zakaj so nekateri ljudje za EMS preobčutljivi (ob izpostavljenosti sevanju občutijo omotičnost, mravljinčenje, glavobol, zmedenost ali težave s koncentracijo), drugi pa ga na svojem počutju niti ne zaznajo. Žal to ne pomeni, da vam EMS dolgoročno ne more škoditi.
Veliko raziskav, ki pa se problema ne lotijo celostno. Prve obsežnejše raziskave in analize raziskovalnih ugotovitev o vplivih EMS na zdravje so bile narejene v drugi polovici prejšnjega stoletja. »Raziskovalo se je marsikaj: molekularni učinki in vplivi na celične organele, rakotvorni učinki, vpliv na dednost in okvaro dedne snovi, vplivi na plodnost in razmnoževanje, na rast in razvoj, na krvotvorne organe in imunost, na endokrini in avtonomni živčni sistem, na srčno-žilni sistem, delovanje možganov in krvni obtok v možganih, na živčno-mišične povezave ter vplivi na mrežnico in na nastajanje sive mrene.« A sogovornik opozori na težavo teh študij: ločevanje toplotnih od netoplotnih učinkov sevanja na žive organizme že pri nizkih stopnjah sevanja. Obstajata namreč dve vrsti učinkov sevanja in v raziskavah se prepogosto zanemarja enega izmed njiju – to je tistega, ki načeloma ne bi dal tako obetajočih rezultatov v prid tehnologiji z EMS. Ker ene raziskave proučujejo toplotne učinke EMS, druge pa netoplotne, so si pogosto nasprotujoče, čeprav se posvečajo istemu vplivu. Ravno dvom, ki ob tem nastaja, pa je dovolj, da odločevalci še naprej uporabljajo tehnologijo, ki je morda za naše zdravje sporna. A ker o tem »ni dovolj dokazov«, kot se pogosto izgovarjajo, jo brez zadržkov uporabljamo še naprej.
Učinki EMS vidni že po eni minuti. Petar Papuga opaža, da veliko uporabnikov digitalnih naprav, predvsem mobilne telefonije, zaznava nelagodje po daljši uporabi. »Največkrat gre za splošna znamenja umske preobremenitve, ki se sčasoma stopnjujejo in z vplivom na žlezo češariko in izločanje hormona melatonina vplivajo na spanje, splošno utrujenost, upad umskih zmogljivosti in slabši spomin. To lahko povezujemo s povečanjem prepustnosti krvnomožganske pregrade, ki preprečuje prehod nekaterih potencialno škodljivih dejavnikov ali zdravil iz krvi in prebavil v možgane. Največ poskusov o teh vplivih je sicer narejenih na glodavcih (miših in podganah), a ti jasno kažejo, da se že po enominutni izpostavljenosti EMS poveča prepustnost krvnomožganske pregrade. Do takšnega zaključka je v svoji študiji leta 2018 prišel doktor biomedicinskih znanosti Daniel McCormic,« omeni.
Kaj nam bo prinesel 5G, bomo šele videli. Nova tehnologija 5G zaradi množice sočasno navzočih EMS v okolju pri raziskavah zahteva posebej prilagojen raziskovalni protokol. »Za zdaj ga lahko zgolj opazujemo kot dodatno sevalno obremenitev, ki bo sčasoma pokazala stopnjo vpliva na žive organizme. Obstajajo dokazi, da lahko električni tokovi, ki jih v telesu ustvari časovno spreminjajoče se EMS, neposredno vplivajo na živčno in mišično vzdražljivost, predvsem nevarni so vplivi na dihanje in delovanje srca.
Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9.2. 2021
