V oktobru bo še kakšno babje poletje

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani: »Letos je v Sloveniji izjemna kombinacija ekstremnih vremenskih pojavov. Imeli smo suho pomlad, poleti sušo z visokimi temperaturami zraka in obilna deževja konec poletja. Take kombinacije pri nas res še ni bilo. Vendar ne le v Sloveniji, polovica Evrope ima letos tako vreme. Na tako velikem geografskem območju tega doslej še ni bilo, kar kaže, da se vremenski vzorci globalno spreminjajo. Letos je imelo Jadransko morje že od junija nadpovprečne temperature. Zaradi toplega morja, ki izhlapeva, je zdaj več vlage, ki vodi v obilnejša deževja, ta pa so osnovni vzrok za poplavljanja. Vreme je torej ekstremnejše kot prejšnja leta, tako v Sloveniji kot širše po Evropi. Podnebne spremembe prehitevajo napovedi klimatologov za 20 let. Tisto, kar je bilo napovedano za leto 2050, bo že leta 2030. Še nedavno je namreč veljalo, da se bo globalna temperatura zraka do leta 2050 dvignila za dve stopinji Celzija, vendar pa se bo verjetno že do leta 2030. Lokalno bodo lahko te spremembe še večje. Na območju Slovenije bo dvig povprečne temperature zraka lahko še višji. Prepričana pa sem, da bomo imeli v Sloveniji v oktobru tudi še kakšno babje poletje, torej dneve z nadpovprečnimi temperaturami zraka. Dolgoročne napovedi vremena za naše območje niso možne. Vendar pa je verjetnost, da bo letošnja zima topla in vlažna, statistično večja od drugih možnosti. V letošnji zimi torej pričakujemo nadpovprečno visoke temperature zraka in več deževnih obdobij kot pa snežnih.«

CITAT: »Podnebne spremembe prehitevajo napovedi klimatologov za 20 let.«

***
Smo sredi velikih sprememb

Mag. Dušan Kaplan, ljubitelj in poznavalec ljudskega izročila o vremenu: »Letošnje leto je polno ekstremnih vremenskih dogodkov. Letos ledenih mož 12., 13. in 14. maja ni bilo, pa tudi 15. maja ni bilo prave Zofije. Sončen, vroč in suh 25. maj, ko goduje Urban, je napovedoval vroče poletje. Vremenski pregovor namreč pravi, da če se Urbanu sonca zahoče, bo poletje suho in vroče. Tako je tudi res bilo. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije, kar se je tudi potrdilo z dobro letino letošnjega grozdja. 31. maja, ko goduje Kocjan, je bilo vroče in soparno, na koncu pa je bil dež, zato se je letošnja gobja letina pojavila šele septembra. Vremenski pregovor pravi, da vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži. 10. avgusta, ko je godoval Lovrenc, je bilo hladno z dežjem in nevihtami, kar je že napovedalo bolj deževno jesen, polno sprememb. Pregovor tudi pravi, rada po vremenu Jerneja se cela jesen nareja. Jernej goduje 24. avgusta, na tisti dan so bile nevihte, celo toča in vmes nekaj zelo vročih ur, kar nakazuje podobo letošnje jeseni. Tako kot je namreč na Jerneja in Lovrenca, tako bo tudi v jeseni. Še en pregovor o Jerneju pravi, strd (med) za potice popijejo Jernejeve meglice. To letos napoveduje povprečno medeno letino. Tudi sam sem čebelar in po juliju nisem stočil niti kaplje medu, ker ga je vzela vročina, potem pa avgustovski hlad in deževje. Naslednji pregovor je o velikem šmarnu 15. avgusta, ko je letos deževalo. Veliki šmaren deževen, meglen, hudo zimo obeta. Če velika maša (15. avgusta) mokri, mala maša (8. septembra) straši. Takrat je bilo res cel teden oblačno z nevihtami in sodro. Mala maša za suknjo vpraša. Ker je bilo 8. septembra hladno, to napoveduje hladnejšo jesen, lahko pa tudi hladnejšo in mokro zimo. Kako torej kaže za zimo? 17. julija, ko je godoval Aleš, je bilo vroče in soparno, na Blokah je bilo 34 stopinj. Pregovor pravi, če je Aleš soparen in suh, za zimo si pripravi topel kožuh. To ponovno nakazuje, da bo letošnja zima mrzla. 

Več v reviji Jana, št. 40, 4.10.2022