Z nanodelci nad tumorje. Človeške celice se merijo v mikronih, tisočinki milimetra. Delujejo v nanometrskem merilu, zato medicina potrebuje zanje čisto posebna, nanoorodja. Nanomedicina obstaja že leta in pandemija koronavirusa je bila dobra priložnost za preizkus njene zrelosti. S cepivi mRNA se odpira malo morje možnosti, saj jih je mogoče hitro prilagajati na različne seve virusov in razvijati nova cepiva. Med drugim kažejo spodbudne rezultate pri cepljenju proti raku. Raziskave v nanotehnologiji napredujejo na več področjih, od diagnoze do zdravil s počasnim sproščanjem. Učinkovina pri tej tehnologiji prispe na točno določeno mesto, lahko je uporabimo veliko manj, kot če bi zdravilo pogoltnili. Zaradi tega je učinkovitejša in manj škodljiva za celotno telo. Nanodelci so še ena obetavna smer raziskovanja. Lahko bi, na primer, prodrli v tumorske celice in pri obsevanju začeli vibrirati ter s tem uničili maligne celice. S pomočjo nanomedicine bo cenejše in zato širše dostopno tudi diagnosticiranje. Razvijajo že vsadke za spremljanje bioloških parametrov in teste, s katerimi bi iz vzorcev urina, krvi ali znoja v desetih minutah vedeli, za čim smo zboleli in kako napredovana je bolezen.
Virusi, ki ubijajo superbakterije. Bakterije, odporne proti antibiotikom, oziroma superbakterije so ena največjih svetovnih zdravstvenih groženj, saj proti njim nimamo orožja. Najraje napadejo ljudi, katerih imunski sistem je že oslabljen zaradi drugih bolezni ali zdravljenj. Ti bolniki – na stotine milijonov jih je – so zaradi okužb s superbakterijami še posebej izpostavljeni resnim zapletom ali celo smrti. Znanstveniki že dolgo raziskujejo, kako superbakterije ustaviti, in ena od rešitev bi lahko bili virusi. Za zdaj jih uporabljajo kot zadnji izhod, a z njimi so uspešno ozdravili že precej bolnikov, ki se jim rane niso zacelile po nekaj let in bi sicer verjetno umrli. Proti njim se uspešno borijo »bakteriofagi« – virusi, ki okužijo in ubijejo bakterije. Takšne viruse najdemo povsod, kjer so bakterije. Razmnožujejo se tako, da vstavijo svoje gene v celice bakterije. Ko je ta okužena, začne proizvajati virusne beljakovine, ki se sestavijo v nove viruse. Že v pol ure celica bakterije poči in sprosti se desetine ali stotine novih virusov, ki ponovijo cikel v drugem gostitelju. Pri tem so izredno učinkoviti: nekatere študije kažejo, da za vsako zrno peska na Zemlji obstaja več kot trilijon fagov.
Ti nanoskopski plenilci bi lahko bili ključni v boju proti superbakterijam. Bi pa za vsako vrsto bakterije zdravniki morali najti pravega bakteriofaga. V ta namen bi morali najprej določiti genom bakterije in delovanje virusa preizkusiti v laboratoriju. Eden od raziskovalnih ciljev je zato ustvariti »knjižnico« vseh identificiranih bakteriofagov in superbakterij, ki jih lahko uničijo. Drugi cilj je ustvariti virusne koktajle proti najpogostejšim superbakterijam, ki bi bili pri roki za široko uporabo.
Krvni test za Alzheimerjevo bolezen. Alzheimerjeva bolezen je vzrok za od 60 do 80 odstotkov vseh demenc. Razvije se zaradi kopičenja amiloida beta, beljakovine, ki tvori »lepljive« obloge v možganih. Ti plaki vplivajo na prenos signalov možganskih celic in lahko povzročijo njihovo odmiranje. Simptomi Alzheimerjeve bolezni vključujejo izgubo spomina, spremembe razpoloženja in težave z govorom. Do leta 2030 pričakujejo, da bo diagnoza neke oblike demence postavljena 76 milijonom ljudi po vsem svetu. Koliko bo takih, ki nikoli ne bodo diagnosticirani, pa ne ve nihče. Ko bolnik potoži nad pozabljivostjo, nevrolog ne more takoj vedeti, ali je to posledica normalnega staranja, zmanjšanega pretoka krvi v možgane ali bolj zlovešče Alzheimerjeve bolezni. Še večji del prejšnjega stoletja je bilo mogoče dokončno diagnozo Alzheimerjeve bolezni postaviti šele med obdukcijo. Slikanje možganov in preiskave hrbtenične tekočine zdaj omogočajo odkrivanje bolezni, še preden se pojavijo začetni simptomi. Toda ti invazivni testi so dragi in na splošno omejeni na raziskovalne nastavitve, ki niso del rutinske oskrbe milijonov ljudi. Kmalu pa bodo to zahrbtno bolezen lahko diagnosticirali že zdravniki na primarni ravni. EU je kot medicinski pripomoček že dovolila krvni test, ki meri koncentracijo amiloida beta. S tem lahko odkrijejo Alzheimerjevo bolezen celo desetletja pred pojavom prvih simptomov.
Ekstazi olajša hudo posttravmatsko motnjo. Jeza, strah, ponavljajoče se nočne more in intenzivni prebliski, ko bolnik podoživi stresni dogodek, so med številnimi simptomi, ki lahko prizadenejo bolnike s posttravmatsko stresno motnjo (PTSD). Stanje še zdaleč ne prizadene le vojakov na prvi bojni črti, saj ocenjujejo, da ga ima nekje med enim in 2,9 odstotka državljanov EU. Povzročijo ga izredno stresni dogodki, kot so smrtna nevarnost, hude poškodbe ali spolno nasilje. Neredek je tudi med reševalci in gasilci, ki prvi posredujejo na kraju nesreč. To motnjo je izredno težko zdraviti, bolnike pa oropa normalnega življenja. Morda pa je na obzorju prelomna terapija, ki bi lahko bolnikom občutno olepšala življenje. Junija je študija v reviji Nature Medicine poročala, da je na bolnike s hudim PTSD izjemno dobro vplivalo zdravljenje z MDMA. Da, to sta prav tisti razvpiti ekstazi in molly, plesni drogi, ki sta zaznamovala celonočne raverske zabave. Zdravljenje je vključevalo tri osemurne seanse v razmiku enega meseca, med katerimi so bolniki zaužili MDMA ter obdelali boleče spomine in čustva v pogovorni terapiji. Preobrazba je bila osupljiva. Dva meseca po zdravljenju kar 67 odstotkov udeležencev ni več ustrezalo diagnozi. MDMA sprošča velike količine serotonina in spodbuja hormone, povezane s čustvovanjem. Raziskovalci predvidevajo, da se zato bolniki lahko bolj čustveno odprejo, globje povežejo s terapevti in hitreje rešijo svoje težave. Upajo, da bo javnost odprta do uporabe MDMA, saj gre tu nadzorovano terapevtsko situacijo, ki nima dosti skupnega z rekreativnim uživanjem drog.
Celična terapija CAR-T »prepozna« raka. Najidealnejše zdravilo je vedno naš lastni imunski sistem. Prav s tem se ukvarja celična terapija CAR-T, ki prilagaja imunske celice T tako, da lovijo in ubijajo rakave celice. Z njo že uspešno zdravijo bolnike z levkemijo. Dva od prvih ljudi, zdravljenih s to terapijo, sta po 12 letih še vedno v remisiji. Gensko spremenjene celice proizvajajo beljakovine, imenovane himerni antigenski receptorji (CAR), ki prepoznajo in napadajo rakave celice. Pri terapiji bolnikovim limfocitom T z vektorskim virusom vsadijo dodatne gene za tvorjenje receptorjev, ki prepoznajo raka. Nato limfocite namnožijo in jih ponovno vbrizgajo bolniku. Ti »pametni limfociti T« sami najdejo tumor ter njegove zasevke po telesu in jih uničijo. Pomembna prednost pri tej terapiji je, da limfociti izbirajo svoje tarče, medtem ko radio- in kemoterapija uničujeta tudi zdrave celice.
Telovadba v tabletki. Ko smo fizično aktivni, ne krepimo le mišic, ampak tudi kosti. Te so zaradi vadbe močnejše in gostejše. Malo ali nič vadbe pa vodi v oslabelost mišic in izgubo kostne mase. A sodobni življenjski slog je vse prej kot aktiven, kar 85 odstotkov svetovnega prebivalstva pretežno sedi. Ta neaktivnost je povezana s povečanim tveganjem za kronične bolezni. Obenem se zahodni svet stara. Padcev in zlomov je iz leta v leto več, vodijo pa lahko tudi v smrt. Vsakodnevna vadba je zato izjemnega pomena, če hočemo živeti dolgo in zdravo. Predvsem zaradi starajočega se prebivalstva je še posebej pomembna nova raziskava tokijske medicinske in zobozdravstvene univerze (TMDU). Tam so namreč razvili učinkovino, ki ima enak učinek kot telesna vadba. Lokamidazol, kot so jo poimenovali, je pri miših povečal tvorbo kosti in njihovo mineralno gostoto, debelino mišic ter mišično moč. Ekipa, ki jo vodi profesor Tomoki Nakašima, je ugotovila, da so bile zdravljene miši tudi vzdržljivejše v primerjavi z mišmi, ki niso prejemale lokamidazola (LAMZ). LAMZ je povečal število mitohondrijev – to so nekakšne celične elektrarne – v mišičnih in kostnih celicah. Dejavnejša je bila tudi beljakovina, ki ohranja mišične in kostne celice. Prav to pa je tisto, kar se v našem telesu dogaja, ko smo fizično aktivni. Obenem ta učinkovina okrepi kosti in mišice brez negativnih učinkov na okoliška tkiva. Avtorji študije so navdušeni nad potencialom tega eliksirja zdravja, ki bi lahko močno zmanjšal breme mnogih bolezni, zavedajo pa se, da nikoli ne bo popolnoma nadomestil nešteto koristi redne telesne dejavnosti in vadbe.
Domači laboratorij in telemedicina. Med epidemijo covida-19 je samotestiranje postalo naša stalnica. Ne, da ga imamo radi, je pa precej bolj praktično kot vsakič znova hoditi na testirno mesto. V prihodnosti bo samotestiranja še veliko več, doma bomo lahko imeli pravi mali laboratorij, saj bodo v lekarnah na voljo kompleti, s katerimi se bomo testirali in spremljali čedalje več bolezni. Testom za nosečnost, krvni sladkor in covid se bo pridružila vrsta testov, tudi za rakava obolenja. Tako že obstaja test, ki odkriva raka debelega črevesa, test za hepatitis in HIV, genetski testi, ki pokažejo povišana tveganja za določene bolezni, testi za alergije, testi plodnosti, perimenopavze in postmenopavze. Delujejo na vzorcu telesne tekočine, kot so kri, urin ali slina. Nekateri pokažejo rezultate takoj, druge pa je treba poslati v laboratorij. Tako kot skokovito raste uporaba raznih zdravstvenih in športnih aplikacij, ki merijo telesno aktivnost, srčni utrip, kakovost spanja itn., raste tudi trg domačih testov. Z njimi jemljejo ljudje nadzor nad svojim zdravjem v svoje roke. Glede na to, kako nedostopne so bile zdravniške ambulante zadnja leta, to ni nič čudnega. Samotestiranje v kombinaciji s telemedicino – zdravljenjem po spletu – bo v prihodnosti osnova, obiskov zdravnika v ordinaciji pa bo veliko manj. Ko gre za blažja obolenja in kontrole, je to zelo smotrno, saj prihrani čas in denar tako uporabnikom kot zdravstvu.
Dr. Umetna inteligenca. Umetna inteligenca je zagotovo tehnologija, ki bo najbolj zaznamovala našo prihodnost. Definicija UI pravi, da je to »zmožnost stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost«. Najbolj se uporablja pri iskanju po spletu, v oglaševanju, pametnih hišah, v prometu in – medicini. Tu jo uvajajo na vseh področjih, od primarne oskrbe do urgentne medicine, zdravljenja redkih bolezni, biomedicinskih raziskav in javnega zdravja. Potencial za uporabo umetne inteligence v kliničnem okolju je ogromen. Raziskovalci preučujejo, kako jo uporabiti za analizo velikih količin zdravstvenih podatkov ter iskanje vzorcev, ki bi pripeljali do novih odkritij v medicini in izboljšanja diagnostike. Razvili so, denimo, program, ki pri klicateljih na številko za nujno pomoč prepozna srčni zastoj hitreje in točneje kot oseba v klicnem centru. UI bo imela pomembno vlogo pri nalogah, kot je analiziranje slike (npr. radiologija, oftalmologija, dermatologija in patologija) in obdelava signalov (npr. elektrokardiogram, avdiologija in elektroencefalografija). Z njo bomo ocenjevali tveganje posameznika za razne bolezni. Prilagajala bo zdravljenje vsakemu bolniku posebej. Pomagala bo spremljati stanje bolnikov z duševnimi motnjami in tistih s kroničnimi. Spremljala bo tudi zdravje starejših in jih opominjala, katera zdravila morajo vzeti.
Revija Janašt. 40, 4.10.2022
