»Ob branju tujih medijev hitro postane jasno, da so Nemci že ugotovili, da elektrike ni možno natisniti, in da vlade le dajejo vtis, da bo za vse poskrbljeno, v resnici pa se vsi zavedajo, da lahko kar hitro pride do totalnega mrka. Kaj se zgodi, če denimo mlekarna ostane brez elektrike? Ali če nimamo rezervnih delov za cisterne, ki zbirajo mleko?« Takšna in podobna vprašanja bi si v Sloveniji preprosto morali zastaviti, je poleg Irene Rotar, predsednice Ekoci, prepričana tudi Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave ter društva Samooskrbni.net. Ob tem poudarja, da se pri nas o samooskrbi sploh ne moremo pogovarjati, dokler smo povsem odvisni od uvoza tako imenovanega repromateriala. Brez gnojil, semen, fitofarmacevtskih sredstev in mehanizacije bomo hrano težko pridelali. Dokler so te surovine na voljo, seveda ni razloga za preplah, a državne blagovne rezerve niso namenjene dobrim časom, temveč kriznim razmeram. Zavedanje, da v slovenskih državnih blagovnih rezervah trenutno nimamo niti enega semena, na kar nas je opozorila Irena Rotar, zato ni prav nič pomirjujoče.

Nemške občine se pripravljajo na izpad električne energije. Občine v Nemčiji se pripravljajo na mračno zimo z izpadi električne energije, pravi Sanja Lončar. »Zvezno združenje zasebnih izvajalcev socialnih storitev (BPA) opozarja, da bo ta kriza ogrozila obstoj nekaterih izvajalcev, saj zaradi naraščajočih stroškov energije, splošne inflacije in vseprisotnega pomanjkanja usposobljenih delavcev ne bodo več sposobna nositi bremen. Gerd Landsberg, glavni izvršni direktor DStGB (Nemško združenje mest in občin), je dejal, da so nekdaj omrežju grozili hekerski napadi, letos pa zaradi preobremenitve električnega omrežja obstaja nevarnost izpada električne energije. Poudaril je, da je bilo letos prodanih 650.000 grelnikov z ventilatorjem. Če bi odpovedala dobava plina in bi bili vsi ti grelniki hkrati priključeni na električno omrežje, bi verjetno lahko prišlo do izpada električne energije. Okrožje se pripravlja na konsolidacijo energije za službe civilne zaščite ter zagotavljanje električne energije za strežnike in satelitsko podprte komunikacijske sisteme. Evropska komisija zdaj ukrepa z novimi predpisi, ki vse evropske vlade pozivajo, naj zmanjšajo porabo električne energije za deset odstotkov.« Dobavne verige po svetu, denimo z žitom, postajajo vedno bolj vprašljive, zato se je smiselno vprašati, kje bomo dobili hrano, če v trgovini določenih surovin nekaj časa ne bi bilo na voljo, razmišlja. »Če še ne poznate najbližjega kmeta po imenu in z njim niste na ti, kaj čakate?«

Za vedno, dokler nas pomanjkanje ne loči. In kaj Sanja Lončar meni o stopnji samooskrbe v Sloveniji? »Vsakič, ko odgovorne povprašamo, koliko smo v resnici samooskrbni brez uvoza, uradniki papagajsko ponavljajo, da naša varnost sloni na predpostavki, da bo svobodni trg vedno deloval. Izkušnje s covidno krizo so pokazale, kako malo je potrebno, da razpade in vsak začne skrbeti le zase. Vendar uradniki še vedno ponavljajo le en odgovor – smo del skupnega trga. Ta odgovor je zanje najbolj preprost, za nas kot ljudstvo pa povsem neuporaben. Naša pridelava hrane ima le domača tla. Semena, večji del gnojil in škropiv, goriva ter skoraj vsa potrebna mehanizacija ali njene ključne komponente prihajajo od drugje. Brez njih bi bilo slovensko kmetijstvo čez noč v veliko slabšem položaju kot na začetku 20. stoletja. Takrat so imeli delujoče konje, vole, ročna orodja, znanje, semena, čisto okolje in tudi ljudi, ki so bili psihofizično veliko bolj zdravi. Vsaka lokalna skupnost bi zato morala sama narediti svoje stresne teste. Kaj bodo storili, če mlekarna ali pekarna ostane brez elektrike ali če pride do resnejših okvar? Kaj se lahko naredi s surovinami, ki se sicer hitro kvarijo? Ali imamo dovolj embalaže? Čebelarji so to pomlad imeli veliko medu, pa so zaradi blokiranih pristanišč na Kitajskem ostali brez kozarcev za med. Med je na srečo lahko počakal na embalažo, mleko, meso, sadje pa ne more!«

Več v reviji Jana, št. 46, 15.11.2022