»V Sloveniji imamo dva obnovljiva energenta, les in sončno energijo. Pri nas je bil več stoletij les edina kurjava, kar je razumljivo, saj 60 odstotkov površine Slovenije prekrivajo gozdovi. Prednost lesa je torej, da ga ni treba uvažati in da imamo po slovenskih domovih še veliko orodja za obdelavo lesa. Pri ogrevanju smo zdaj razvajeni z gumbom za vklop toplotne črpalke ali plinske peči, vendar lahko hitro preidemo na ogrevanje domov z lesom,« pojasnjuje Bojan Žnidaršič, neodvisni energetski svetovalec iz Centra za uravnotežen razvoj Vitra Cerknica.
Les je obnovljiv vir
»Les je pri nas obnovljiv vir. V slovenskih gozdovih priraste letno okoli osem milijonov kubičnih metrov lesa. To pomeni, da za vsakega prebivalca Slovenije v vsakem letu zraste okoli štiri kubične metre lesa. Poseka se ga približno dva do tri kubične metre na prebivalca. Pri porabi lesa se vedno daje prednost izdelkom višje dodane vrednosti, kot je na primer pohištvo, zato je bila Slovenija nekoč bogata s pohištveno industrijo, zdaj pa je v porastu uporaba lesa za gradnjo stavb. Torej en do dva kubika novega priraslega lesa na prebivalca vsako leto ostane v gozdu in bogati naše gozdove.«
Čistimo gozdove – za kurjavo
Skrb za okolje vključuje tudi skrb za gozdove. »Za ohranitev zdravih gozdov je nujno potrebno, da se jih čisti. Nega in čiščenje gozdov sta izredno pomembna zato, da gozd ostane vitalen in se omogoči rast mladim drevesom. Zelo pomembno je, da se čistijo tudi rodovitne kmetijske površine, ki se pri nas marsikje zaraščajo z gozdom. Pri takih čiščenjih gozdov, da nam lesna masa ne propade, lahko izdelamo lesne sekance, ki se tudi uporabljajo za ogrevanje domov.«
Koliko se s kurjenjem lesa onesnažuje zrak? »Les je ogljično nevtralen energent, če govorimo o ogljikovem dioksidu. Ko kurimo les, gre v zrak enaka količina ogljikovega dioksida, kot ko ta les trohni, torej se pri izgorevanju lesa ne ustvarja dodaten ogljikov dioksid. Vendar je vsekakor problematično, če les kurimo v zastareli kurilni napravi s slabim izgorevanjem. Za to pa je vedno kriv človek. Ta je tisti, ki daje v kotel slaba, torej mokra drva ali v peči kuri druge, povsem neprimerne materiale. Torej je treba za kurjenje uporabiti izključno suh les, da čim manj onesnažujemo zrak v svoji okolici.«
Najboljši so suhi listavci
Kakšen les je primeren za kurjenje v domači peči na drva? »Za kurjenje je primeren vsak suh les. Pomembno pa je, da je les dovolj suh, torej da ima največ 20 odstotkov vlage. Vendar pa je trd les listavcev boljši energent. Torej, preprosto povedano to pomeni, da moramo za isto ogrevanje v kaminsko peč naložiti več lesa iglavcev, kot so smreka, bor in jelka, kot pa listavcev. Bukova, hrastova in brezova drva so zato med najboljšimi drvmi. Primerne so štiri suhe oblike lesa: polena, žaganje, peleti in lesni sekanci. Drva se v peč še vedno ročno nalagajo, vendar se je v sodobnih kurilnih napravah izboljšala kakovost izgorevanja do 92 odstotkov.«
Izmerite vlago!
Torej je že pri nakupu drv dobro preveriti, ali so primerno suha za kurjenje v peči. »Suh les pomeni, da je bil dve leti sušen, preden gre v kotel. Če torej nekdo prodaja les, ki so ga sušili 12 mesecev, lahko tudi sami z merilcem izmerimo, koliko vlage vsebujejo drva oziroma ali so dovolj suha. Moker les za kurjenje ni primeren, saj ima manj potencialne energije, uporabiti ga moramo več in tudi težje gori. Moker les se mora najprej posušiti, da začne goreti. Popolnoma neprimerno je v domači peči kuriti tudi pohištvo, saj je bil tak les lakiran.«
Več v reviji Jana, št. 45, 7.11.2022
