Evropa stremi k temu, da bi do leta 2040 kadilo manj kot pet odstotkov prebivalstva. Danes kadi 25 odstotkov prebivalcev EU. V okviru evropskega načrta Premagajmo raka (Beating the cancer plan) bo tako pod drobnogledom tudi tobačna zakonodaja. V luči prihajajočih sprememb že teče razgreta debata o tem, ali bi države morale podpreti izdelke, ki nadomeščajo cigarete, z zdravstvenimi protokoli in nižjimi davki.

Če ne moreš nehati, vsaj poišči manj škodljivo alternativo. Eden bolj izpostavljenih zagovornikov tega pristopa je prof. dr. Andrzej Fal, predsednik poljskega združenja za javno zdravstvo, direktor inštituta za znanost v medicini ter specialist za alergije, pulmologijo in interne bolezni v Centralni klinični bolnišnici v Varšavi. Ljubljano je obiskal v okviru konference Novosti v zdravstvenih sistemih za njihovo večjo učinkovitost. Govoril je o konceptu »harm reduction« (zmanjševanje škode), ki tistim, ki se ne morejo odpovedati določenim življenjskim razvadam, omogoča, da se s strokovno pomočjo seznanijo z morebitno manj škodljivo uporabo alternativnih sredstev. »To je pristop, ki ga na nekaterih področjih prakticiramo že 40 let, na drugih pa se šele uveljavlja,« pravi. »Gre za to, da škodljive navade pri ljudeh, ki se jim ne zmorejo ali nočejo odpovedati, zamenjamo z manj škodljivimi alternativami. Pri prepovedanih drogah je ta pristop pomemben del zdravljenja. Metadon namesto heroina, denimo. Pri sladkorni bolezni navajamo bolnike uporabljati umetna sladila namesto sladkorja. Tudi ta niso neškodljiva, a vseeno povzročijo precej manj škode njihovemu telesu kot sladkor. Kajenje pa je področje, kjer se pristop zmanjševanja škode šele uveljavlja.« Dr. Fal pravi, da ga je še posebej težko izvajati, saj je kajenje zelo trdoživa razvada in odvisnost. Kakih 35 odstotkov kadilcev niti razmišlja ne, da bi nehali kaditi. »Lahko bi odmahnili z roko in rekli sami so si krivi, a tako ne gre. V družbi moramo skrbeti tudi za tiste, ki ne skrbijo sami zase,« opozarja dr. Fal.

Na voljo so različni izdelki, ki nadomeščajo cigarete. Izdelki z nikotinom, kot so obliži, žvečilke, spreji ipd., elektronske cigarete in cigarete heat-not-burn, ki tobak segrevajo, ne pa tudi žgejo, zato pri njih ni dima. »Pred leti smo veliko upanja polagali v elektronske cigarete,« pravi dr. Fal. »Te vsebujejo kapsulo, v kateri je nikotin, ni pa tobaka in drugih škodljivih snovi, ki so v cigaretah. A ker niso spadale k tobačnim izdelkom, so jih lahko kupovali tudi najstniki in kar naenkrat je bilo vse polno mladih, ki so puhali po cesti. Vejpali ('kajenje' elektronske cigarete) so tudi tisti, ki prej niso kadili. Poleg tega lahko v kapsulo daste karkoli, tudi prepovedane substance. Zato zdaj preučujemo druge alternative, kot so nikotinski obliži in spreji, ter cigarete 'heat not burn'.«

Si nekateri izdelki zaslužijo nižjo obdavčitev? Problem pa je v tem, pravi dr. Fal, da nobena od teh alternativ nima podpore v zdravstvenih politikah. Sam bi si želel, da bi bili tovrstni izdelki manj obdavčeni in s tem cenejši ter zato dostopnejši kadilcem kot klasične cigarete. »Na Poljskem je zelo obširna raziskava o kajenju med mladimi pokazala, da večina mladih začne kaditi najcenejše cigarete. Logična rešitev je, da dvignemo cene cigaret. In logično je tudi, da bi manj škodljivi nadomestki morali biti cenejši.«

Stroka je pri tej temi sicer na nasprotnih bregovih. Nekateri izpostavljajo, da že več kot 50 let vemo, da ljudje ne zbolijo in umrejo zaradi nikotina, temveč zaradi tega, kar ob kajenju še drugega dobijo v pljuča. Če kadilec preide na negorljive izdelke, s tem zmanjšamo tveganje za bolezen za skoraj 99 odstotkov, poudarjajo. Drugi zagovarjajo stališče, da se že sam izraz »zmanjšanje škode« ne bi smel uporabljati na področju nadzora nad tobakom in da ni jasnih dokazov o dolgoročni učinkovitosti nadomestkov ter novih tobačnih izdelkov. To je za dr. Fala še posebej občutljiva točka. »Pravijo, da potrebujemo več raziskav, hkrati pa ne financirajo nobene, saj se jim zdijo stroški previsoki. Posledično te raziskave prihajajo iz tobačne industrije. Tem pa ne zaupajo.«

Pa ne bi to, da predstavljamo neke izdelke kot varnejšo obliko kajenja, predvsem mlade celo privabilo? »To je pomemben pomislek. A zato imamo zakone, ki prepovedujejo prodajo pod določeno starostjo. Samo držati se jih moramo. Lahko pa tudi tovrstne izdelke predpišemo z receptom tistim, ki jih potrebujejo. To bi bila po mojem smiselna rešitev. Okoli 30 odstotkov kadilcev te navade ne bo opustilo v nobenem primeru. Kajenje je trdovratna odvisnost in poleg tega družbeno sprejeta. Na pijanega človeka bomo na ulici kazali s prstom, na nekoga, ki prižge cigareto, pa ne. Kajenje človeka ne ovira pri vsakodnevnem življenju in poklicu, kot bi ga alkoholizem ali jemanje prepovedanih drog,« pojasnjuje dr. Fal. Zato predlaga drugačne pristope. Kot zelo učinkovita se je izkazala prepoved kajenja na javnih mestih. Pa seveda višja cena. A v celoti kajenja ne bomo izkoreninili, je prepričan. »Morda pri naslednjih generacijah, zato je ozaveščanje o škodljivosti tako pomembno. Na Poljskem smo v zadnjih 30 letih število kadilcev zmanjšali s 45 odstotkov populacije na 23 odstotkov. Pri določenem odstotku kadilcev ne deluje noben argument, ne želijo nehati in pika. Zato moramo imeti tudi strategijo za zmanjševanje škode.«

Ne verjame pa dr. Fal v zmanjševanje števila cigaret na dan. »Pri naših bolnikih, okorelih kadilcih, bo to morda delovalo kak teden, potem pa bodo nazaj na svoji dnevni količini cigaret. Prva zabava ali stresen moment bo podrla vse njihove načrte. Poskusiš lahko, a to ni učinkovit način. Nobenega dokaza ni, da bi zmanjševanje števila cigaret vodilo v dokončno opustitev kajenja.« Žal pa tudi uradne ocene uspešnosti koncepta harm reduction ni, saj nimamo dovolj podatkov. »A zbrati jih ne moremo, če sploh ne poskusimo,« je odločen dr. Fal. »V petih letih bi lahko imeli dovolj podatkov, da bi lahko na njihovi podlagi začeli oblikovati zdravstvene politike. Druga možnost pa je, da izvedemo izredno obsežno raziskavo, ki bo terjala ogromno denarja. To pa ni prav realno.«

Več v reviji Jana, št. 47, 22.11.2022