Zgodbe
Pionirke združevalnega vala
V meglenem ljubljanskem dopoldnevu se dobim s tremi ženskami, tremi novinarkami in pisateljicami, ki so različne že na prvi pogled. Mileno Miklavčič dobro poznamo vsi Slovenci, leta že raziskuje in opisuje intimno življenje naših babic in dedkov, dolgoletna novinarka Maja Megla se je v svojih knjigah spopadla s kugo sodobne družbe, stresom in izgorelostjo, tretja članica te nenavadne združbe pa je naša kolumnistka, novinarka Katarina Keček. Pred temi tako različnimi damami je zanimiv izziv, na knjižnem sejmu v Ljubljani bodo kot samozaložnice nastopile skupaj.
Ste slišali zavpiti škrata?
Etnologinja in kulturna antropologinja Alenka Stražišar Lamovšek, kustosinja za etnologijo v novomeškem Dolenjskem muzeju, je v čast Unescovega leta nesnovne kulturne dediščine postavila razstavo o škratih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati? K njej sem šla po zgodbe in jih tudi dobila. Polno naročje. Povedanih z zanosom in užitkom. Ne samo o škratih, tudi o povodnem možu in sodobnih čarovnicah. Slovenska mitologija je še vedno pri dobrem zdravju in zelo živahna.
Tudi moški imamo probleme – in o njih govorimo!
Ko mi je pred kratkim znanec povedal, da obiskuje moško skupino, sem zastrigla z ušesi. Da se odkrito pogovarjajo o moških problemih, se učijo reševanja konfliktov, izzivov, da so slišani in da ob podpori cele skupine duhovno rastejo ter so boljša različica samega sebe, mi je dejal. Zato sem za pogovor poklicala Mateja Delakordo, soustanovitelja moških skupin v Sloveniji (skupaj z Borutom Bricem), in se je z veseljem odzval, prvič pa se je zgodilo, da so na moško skupino povabili žensko.
Podarjeni hiški: Nov dom, novo upanje
Avgustovske poplave so za seboj pustile razdejanje, ki se ga ne da počistiti z bagri. Uničeni niso le domovi, razdejana so tudi življenja premnogih, ki jim je voda odnesla vse. Ti zdaj čakajo, kako, koliko in predvsem kdaj jim bo pomagala država. Kdaj bodo dobili nadomestne lokacije za svoje domove, kdaj denar, da bodo lahko popravljali in gradili. V morju tragičnih zgodb z negotovo prihodnostjo zato toliko bolj žarijo lučke upanja in veselja, ki jih prižgejo dobra dela dobrih ljudi. Eno takšnih je prižgalo tudi podjetje Naravni pretok, ki je dvema poplavljenima družinama kar samo podarilo nov dom.
Palestinec, ki živi v Ljubljani: Dovolj je! Prekiniti je treba to uničujočo vojno!
V pogovor ni privolil takoj. Previden je zaradi posameznikov, ki bi lahko ogrozili njegovo družino. V dramatičnem času je ne želi izpostavljati. A po razmisleku je na pogovor vseeno pristal. Bolj kot tveganje je pomembno, da okolju, v katerem živi, sporoči, kakšne so razmere ter kako jih doživlja kot posameznik in Palestinec, globoko pretresen nad tem, kar se dogaja v Gazi.
Brez sprememb bomo ostali brez domače hrane!
Nataša Pirc Musar: 'Bojim se, da še nismo dovolj panični.'
Mati, ki se bori kot levinja: Ne potrebujem sreče, samo manj bolečine!
Spolzek in tanek je led, po katerem stopamo – bila je ženska, ki se je veselila življenja in novega začetka, sedaj je samohranilka z dvema hčerama in ostarelo materjo, ki se morajo v zimskih nočeh tiščati skupaj, da jih ne zebe. Redno je donirala za ljudi v stiski, sedaj mora sama prositi za pomoč. Kajti ko so se nadnjo zgrnili težka izguba in naravne ujme, je led počil, preplavili so jo dolgovi in sram jo je zagrabil za grlo. A tako kot se je njeno življenje hitro obrnilo v tragedijo, se ob vaši pomoči, cenjene bralke in bralce, lahko obrne spet nazaj.
Janina preobrazba: Prijazno radovedna
»Nekateri že od malega vedo, kaj si želijo početi v odraslosti, sama pa sem si za to raziskovanje vzela več časa. Prav nič mi ni žal, saj sem dobila podrobnejši vpogled v enega najočarljivejših poklicev, poklic kozmetičarke, s katerim lahko pomagaš ljudem do veselja in zadovoljstva,« je povedala simpatična 36-letnica Petra Polizzi, ki prihaja iz manjšega primorskega kraja, a se je odlično znašla v Ljubljani, kjer že dolgo zelo uživa v delu in druženju s prijatelji.
Samo zdrav moški lahko poskrbi za tiste, ki jih ima rad
Movembrska akcija društva Onkoman, ki z ozaveščanjem o rakavih obolenjih naslavlja predvsem moške, je tako uspešna, da ob pogledu na brke na plakatu mnogi takoj pomislijo na prostato. A Onkoman in trije prijatelji, ki so ga osnovali, počnejo še marsikaj drugega, in to vse mesece, ne le v novembru. Matej Pečovnik, motor društva in njegov predsednik, glavni cilj opiše z besedami: »Rak je žival, ki ima zunaj trd oklep, notri pa mehko sredico. Taki smo pogosto tudi moški. Skozi to trdo lupino poskušamo prodreti in moške spodbuditi, da se z boleznijo spoprimejo čim prej, ko so možnosti za ozdravitev še zelo dobre.«
Žuželka, ki preživi atomski napad: Vojno s ščurki je težko dobiti
Ščurki nam že od pamtiveka grenijo življenje, nič čudnega ni, da jih pogosto poimenujemo kar po svojih sovražnikih. Nemci jim pravijo francozi, Francozi pa švabi … So izjemno nadležne in odporne žuželke, nekaj mesecev lahko preživijo brez hrane, en teden brez glave, brez zraka zdržijo 40 minut, preživijo pa tudi atomsko bombo, če jim ne pade ravno na glavo. Jedo praktično vse, če ne najdejo maščob, mesa in sladkorja, se lotijo papirja, lepila, nohtov, odmrle kože in drugih ščurkov. Težko se jih je znebiti, a obstajajo načini, da poniknejo – vsaj začasno .
Danski agronom svari Slovence: Nikar ne prodajte kmetijstva korporacijam!
Dr. Jens-Otto Andersen je danski agronom in eden od pionirjev biokristalizacije, metode za ocenjevanje življenjske moči v hrani. Tudi med slovenskimi biodinamičnimi kmetovalci velja za legendo. Pri nas se je nedavno mudil na povabilo Inštituta Ekosemena in navdušil z dvodnevnim seminarjem z naslovom Vitalnost hrane od njive do krožnika.
Kako je glavna medicinska sestra Bianca Bevc shujšala 30 kilogramov?
Bianca Bevc ima navdihujočo, spodbudno osebno zgodbo. Pred nekaj leti ji je po porodu s ketogeno dieto uspelo izgubiti kar 30 odvečnih kilogramov in namesto konfekcijske številke 42 obleči številko 34. S tem si je izjemno izboljšala počutje: bolje je spala, izboljšalo se ji je delovanje ščitnice in popravili krvni parametri. Vitkost ohranja s spremembo življenjskega sloga.
Oblaki so rdeči, kaj nek' pomenijo
Na začetku novembra je večerno nebo nad Slovenijo zažarelo v močni rdeči in roza svetlobi. Polarni ali severni sij je v naših geografskih širinah izredno redek. Dr. Jure Atanackov, geolog in geofizik, ki ta naravni pojav spremlja in opazuje že triindvajset let, ga je doslej videl dvanajstkrat. Zaradi visoke Sončeve aktivnosti ga bomo v prihodnjih dveh do petih letih v Sloveniji zagotovo še videvali.
Leto ranjenih moških: Kriza moškosti, resno?
Koliko pravih moških je potrebno, da zamenjajo žarnico?
Kapital proti ljudem: Pohorski punt za zeleno pravdo
Po kmetih, stroki in okoljevarstvenikih so sedaj državo k zaustavitvi projekta vetrnih elektrarn, ki bi nepopravljivo spremenile pohorska pobočja, družno pozvale še tamkajšnje občine.
Zakaj se je vremenu čisto utrgalo: Podnebne spremembe ali kaj drugega?
Podnebne spremembe so morda le delni razlog, zakaj smo v zadnjih mesecih priča tako ekstremnemu vremenu. Huda poletna neurja, poplave, tornado, potresi, najtoplejši oktober na svetu v zgodovini meritev, toča v Sloveniji skoraj sredi novembra ... Bi res lahko vse to pripisali trenutni Sončevi aktivnosti, vremenskemu pojavu El Niño ali nemara gibanju Lune, o čemer se razpravlja na družbenih omrežjih? Vprašali smo zelo različne strokovnjake.
O prisilno revnih in nesramno bogatih
Odstotek najbogatejših pri nas ima v lasti večji delež BDP kot najbogatejši v drugih državah, je nedavno poudaril dr. Srečo Dragoš, ki revščino preučuje že leta. Če dopuščamo vrhunsko bogate, moramo poskrbeti za najšibkejše, pravi. Ali pri nas to počnemo in zakaj se ne trudimo slediti Skandinavcem?
Sašo Drobež na domu popravlja zobne proteze
Pred časom smo zasledili nenavaden oglas zobnega tehnika Saša Drobeža, ki popravlja in izdeluje zobne proteze. Še več, zaradi tega vam ni treba v zobozdravstveno ambulanto, temveč vas obišče kar na domu! Izkazalo se je, da je to izredno dobrodošla storitev, predvsem za gibalno ovirane in ljudi, priklenjene na postelje, pa tudi za tiste, ki so protezo izgubili in še niso upravičeni do nove, brezplačne.
Ljubezen s polenom: Kako kaznovati mučitelje lastnih otrok?
Samo še ena zgodba iz črne kronike. Zgodba, kakršnih je preveč. Zgodba o zamujenih priložnostih, ki je predolgo čakala na epilog – leta 2014 so na ljubljansko pediatrično kliniko pripeljali še ne štiriletnega novomeškega fantka, ki je medicinski sestri v rešilcu povedal, da ga je oče udaril s polenom po glavi. To je pojasnilo njegovo počeno lobanjsko dno. Pozneje so zdravniki na njegovem telesu našli še kup starih nezdravljenih poškodb, zaraščene zlome in ožganine, najverjetneje posledice ugašanja cigaret na njegovi koži. Opekline na dlaneh naj bi bile posledica pritiskanja dlani ob vročo peč. Starša sta bila spoznana za kriva, se pritožila, tožilstvo (ki je zahtevalo deset let in pol za očeta ter tri leta in pol za mamo) tudi, zdaj pa je višje sodišče potrdilo prvotno sodbo – oče gre v zapor za šest let in sedmega pol, mama za leto in pol. Premalo! je zarjulo ljudstvo.
Janina preobrazba: Mladenka s čudežnimi rokami
»Glede na to, da se pri svojem delu vsak dan vsak srečujem s sladkimi izzivi, kako še dodatno poudariti lepoto žensk, sem se z radovednostjo prepustila izjemnim strokovnjakom Janine preobrazbe. Tako sem si v vsakdanjem vrvežu vzela dan zase in se malce pocrkljala. Res ste dobro opravili svoje delo,« je bila zadovoljna 33-letna Anja Petkovnik iz Velenja.
Nimajo vojske, ne zaklepajo vrat in pišejo kriminalke
Ne maram mraza, zato nisem bila čisto nič navdušena nad moževim predlogom za naše prvo postkovidno potovanje – na Islandijo. Poleg tega se veliko raje kot v naravi izgubljam po mestnih ulicah. A če ne bi šli, bi bila to velika napaka. Islandija je namreč izredno zanimiva in predvsem zelo nenavadna dežela. Lepa, a ne kičasta kot večina turističnih destinacij. Lepa v tistem najbolj surovem smislu. Tu ni olepšav, saj je vse, kar vidiš, v resnici nevarno. In šele tu spoznaš, kako neizprosna je narava in kako neustrašen moraš biti, da tu (pre)živiš.
Bogastvo so ljudje
Ljudje, ki dolgo živijo, se zdravo prehranjujejo, naravno veliko gibljejo, živijo svoj namen in so povezani z družino, v partnerstvu ali skupnosti, je ugotovil ameriški avtor Dan Buettner, ki je več kot dvajset let po svetu raziskoval tako imenovane modre cone, območja, kjer ljudje živijo mnogo dlje od povprečja. Na podlagi svojih ugotovitev pomaga ameriškim mestom izboljšati kakovost življenja in skupaj ustvarjajo ameriške modre cone. Projekti so se izkazali za zelo uspešne, zato ga je v eni od njegovih dokumentarnih serij Živeti do 100: Skrivnosti modrih con (Live to 100: Secrets Of The Blue Zones), ki jo lahko spremljamo na Netflixu, zanimalo, kako to deluje za vso državo. Pot ga je tako pripeljala v Singapur, mestno državico z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo. Kako jim je to uspelo?
Leto vremenskih rekordov: Nas čaka najbolj mokra jesen vseh časov?
Jesen bo topla, zima pride po novem letu ...
V Hudi luknji straši: Štoparka, ki izginja
Ne bi se dalo reči, da je plašna ženska, pravzaprav je pretežno neustrašna, toda kadar se z avtom znajde na predelu ceste med Velenjem in Mislinjo, v soteski, ki ji pravijo Huda luknja, »pohodim plin, čeprav je zelo ovinkasto«, prizna. K njej še nikoli ni prisedel duh štoparke, ki mu pravijo »bela ženska«, ampak nikoli ne veš …
Številni tujci ne znajo niti besede slovensko
Vlada meni, da bo znižanje predpisanih jezikovnih standardov slovenščine za družine priseljencev na najnižjo možno raven pospešilo njihovo vključevanje v lokalno okolje. V lokalnem okolju, kjer se uradniki, šolniki in zdravniki vsakodnevno ukvarjajo z ljudmi, ki ne znajo niti besede po slovensko, se ob tem držijo za glavo. In ne, ne gre za rasizem, temveč zgolj za iskanje najširšega možnega kompromisa med lokalnim načinom življenja in stvarnostjo globalizacije.