»Naša hiška je bila čisto nova, točno osem mesecev stara,« pripoveduje Špela Krumpačnik iz Strug. »Sami smo jo zidali, kolikor se je le dalo. Saj veste, vsak evro šteje. Prej je tu stala 300 let stara hiša. 300 let, pa se ji ni nič zgodilo, naša pa še enega leta ni dočakala!« Zdaj je njihova hiša nagnjena za 15 stopinj in se v njej ne da več živeti. Ne le zato, ker je poškodovana. Večja grožnja so plazovi višje gor, ki se lahko utrgajo in zrušijo v Savinjo. Svojega doma, v katerega so toliko vlagali, tako nimajo več, ostali pa so krediti. In obljube države o nadomestni lokaciji ter sredstvih za novo hišo. A kaj, ko zidati v njihovih krajih ni mačji kašelj. »Pri nas je ali breg ali pa voda,« pravi Špela. »Breg pa ne pomeni več samo tega, da je težko zidati, zdaj najprej pomislimo na plazove.« Malo je že obupana, a se je hkrati ne da kar tako zlomiti. Kljub temu da jim je voda odnesla vse, za kar so garali, je nasmejana in polna življenja. Kaj ne bi bila, pravi, ko pa bi lahko izgubila veliko več kot le dom. »Še vedno smo vsi štirje, to je glavno. Lahko bi bilo tudi drugače. Pred vodo sem bežala sama z leto in pol ter tri leta starima otrokoma. Pod nami je Savinja trgala metre brega naenkrat, jaz pa nisem mogla nesti obeh. Večjega sem držala za ovratnik in vlekla za sabo. Prepričana sem bila, da naslednjega dne ne bom več imela obeh otrok.« Zaradi te grozljive izkušnje zna še bolj ceniti tisto, kar imajo, in poskuša iz tega narediti najboljše. »Kaj bi naju otroka gledala obupana in nesrečna, potem bi še njima bilo hudo. Če pa midva predstaviva stvari pozitivno, se bosta tudi onadva veselila prihodnosti.«
In zdaj se po zaslugi dobrih ljudi imajo česa veseliti. V trajno last so dobili čisto svojo modularno hiško, v kateri si bodo lahko uredili življenje, medtem ko čakajo, da država izpolni svoje obljube. Podarilo jo je podjetje Naravni pretok d.o.o. Njegova direktorica Nika Čeklanovič ob tragedijah, ki jih je prinesla poplava, ni mogla stati križem rok. »Ni neke velike filozofije v tem, da pomagaš, če lahko,« pravi. »Mislim, da v tej poplavi podjetniških skrbi, dela v službi in borbe za dostojno življenje ne smemo pozabiti biti v prvi vrsti 'ljudje', ne smemo pozabiti na sočloveka. Le skupaj povezani lahko premaknemo ta svet na bolje, si pomagamo, rešujemo probleme.«
V podjetju so se odločili podariti dve popolnoma opremljeni leseni montažni hiški. Ena je velika 48 m2 in bi sicer stala 75.000 evrov, druga pa ima 54 m2 in je vredna 85.000 evrov. Eno so namenili Špeli, njenemu Dominiku ter njunima malčkoma. Novico sta izvedela na koncertu Rebeke Dremelj, ki ju je tudi izbrala. Ključe druge hiške so predali na dogodku Veseli dan, da nisi sam, s katerim so skupnostno povezanost in solidarnost obeležili v občini Dobrepolje. »To drugo hiško smo v sodelovanju z ambasadorjema, priljubljenima glasbenikoma Marjetko Vovk in Raayem – duom Maraaya, predali občini Dobrepolje. Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin pa je donirano mobilno hiško predal naprej županu občine Luče Klavdiju Strmčniku,« pojasnjuje Nika Čeklanovič.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 21. november, 2023.
