»Bili so časi, ko je bila to nacija ernestov hemingwayjev. Pravih moških. Dedcev, ki so uničili cel gozd, da so zakurili ogenj za zajtrk, potem pa so šli in iztrebili ogroženo vrsto, ko so šli lovit hrano za kosilo. Ampak zdaj nič več.« Tole je bilo napisano pred dobrimi tridesetimi leti. In je spet aktualno. Krize moškosti prihajajo ciklično, očitno. Vse kaže, da smo spet sredi ene. So na gumb za alarm pritisnile ženske? Ah, kje pa.
Moški.
Leta 1982 so bili moški, pravi moški, alfa samci, kakorkoli jim že rečete, v krizi. Da so dobri stari časi prave moškosti mimo, da ne znajo nič več prav narediti, da se v svetu samozavestnih in opolnomočenih žensk ne znajdejo več, so tožili. Ampak potem se je vse uredilo in svet se je spet poravnal v tečajih – z eno samo knjižno uspešnico je ameriški avtor, kolumnist in scenarist Bruce Feirstein stvari spet postavil na svoje mesto: Pravi moški ne jedo pite (Real Men Don't Eat Quiche, 1982), je trdil. Pravi moški z zobmi raztrgajo polsurove, še krvave zrezke, po možnosti meso kakšne ogrožene živalske vrste, ne pa nekakšnih uvoženih pomehkuženih zadev, kot so francoske pite. Knjiga je dobro leto kraljevala med najbolje prodajanimi. »Nikoli se z besedami ne lotevaj zadev, ki jih lahko urediš z metalcem plamena,« je eden od znamenitih citatov (odkrito rečeno, nikoli mi ni bilo povsem jasno, zakaj naj bi to veljalo samo za prave dedce, tudi jaz živim po tem načelu). Moški so kimali, češ, fant obvlada. Mnogi citati so ponarodeli, naslov knjige tudi, besedna zveza »pravi moški« se je udobno ugnezdila v jeziku – v več jezikih, kajti knjigo so veliko prevajali. Ampak ne pri nas, se razume, našim dedcem že ne bo nihče govoril, kako naj bodo pravi moški! Sledila je poplava knjig o tem, kaj pravi moški počnejo in česa ne, avtorjem kuharic (in ljubiteljem pit) se je pa sploh čisto snelo. Nekateri navdušeni bralci sploh niso opazili, da se Feirstein šali. Krotko so sprejeli celo to, da je med prave moške uvrstil tudi nekaj žensk, Margaret Thatcher, na primer, pa Nancy Reagan ...
Svinjska mast za prave moške
Izpeljala sem en tak zanimiv družbeni poskusek: v iskalnik sem vtipkala »real men«, pravi moški. Samo to – pa poglejmo, kaj se bo ujelo. Zanimive stvari so padle ven. Amazon, na primer, prodaja model spodnjic Real Men s poudarjeno (in podloženo) izboklino na strateškem mestu, ki »ščiti družinske dragulje«, kot piše. No, če ženske lahko nosijo podložene modrčke, zakaj moški ne bi nosili podloženih spodnjic? Enkrat itak pride trenutek resnice. Rusko obrambno ministrstvo je letos spomladi imelo razpis za prave moške, naj se pridružijo ruski vojski v »posebni vojaški operaciji«, se pravi v vojni v Ukrajini, kot je stvar sicer znana po svetu. Ste videli, niso jih snubili z resničnostnimi serijami, le na moškost se je treba sklicevati (»Bodi pravi moški«) pa pridrvijo. Izvolite opaziti, kako diametralno nasproten je (skoraj postal) slovenski pristop: eden od glavnih argumentov tistih, ki so ne tako dolgo nazaj zagovarjali ponovno obvezno služenje vojaškega roka, je bil ta, da so mladi Slovenci preveč pomehkuženi, vojska pa bi iz maminih sinčkov naredila Dedce. Z veliko začetnico. Rusi torej v vojsko vabijo prave moške, mi bi pa razvajenčke?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 14. november, 2023.