Zgodbe
Potep na Blejsko kočo: Ne sonce, ogrele so nas zgodbe ljudi
V Ljubljanski kotlini je bila megla, ki je napovedovala turoben dan, zato sva se s fotografom odločila poiskati sonce, sneg in ujeti nekaj čudovitih trenutkov – tudi z ljudmi na poti.
Tako mlada, pa že operirana: Slovenske najstnice pod noži lepotnih kirurgov
Medtem ko bi slovenske matere in babice dale vse, da bi bile videti kot šestnajstletnice, so njihove najstniške hčere in vnukinje do te mere zakompleksane zaradi izumetničenih, povsem nerealnih spletnih karikatur človeškega telesa, da na veliko retuširajo svoje fotografije – marsikatera osnovnošolka in dijakinja pa bi s povečanjem ustnic ali vbrizgavanjem botoksa »retuširala« svoje telo tudi s kirurškim nožem.
Napovedi futurologov: Pokukajmo za obzorje
Novo koledarsko leto je čas za napovedi vseh vrst – za velike, največje, najobširnejše horoskope, pa za napovedi najrazličnejših jasnovidcev. In smo rekli, pa poglejmo še, kaj za leto 2024 pravijo futurologi. Ki ne rišejo zvezdnih kart in ne gledajo ne v kavno goščo ne v kristalno kroglo, napovedovanja prihodnosti se lotevajo malce bolj … prizemljeno.
Janina preobrazba: Elegantna in ves čas aktivna
»Nekaj nam je položeno v zibelko, nekaj nas naučijo, če pa želimo kaj spremeniti, je od nas odvisno, ali bomo počeli ves čas isto in bomo nezadovoljni ali pa bomo sledili svojemu srcu in začeli izpolnjevati svoje sanje. Sama sem pri 48 letih zaprla vrata pisarne in sledila notranjemu klicu. Niti za hip mi ni žal,« je veselo povedala 55-letna Mojca Skaza Novak iz Pirnič pri Medvodah, ki je hitro zbrala pogum tudi za prijavo na preobrazbo.
Osamljenost boli: Starčev prednovoletni čudež
»Moja edina in največja želja je, da bi se spravil s sinovoma in spoznal vnuke,« je bolj sebi kot svetu okoli sebe dejal sivolasi možakar za šankom in si k ustom ponesel skodelico kave. V očeh so se mu lesketale solze, a si jih je urno obrisal s hrbtiščem dlani. »Tak čas v letu je,« se je opravičil za sentimentalnost, s katero je pritegnil mojo pozornost, in se zastrmel v dlani, kot bi v njih videl vesolje. Poravnala sem račun, s pogledom objela razigrano družbo v lokalu in obstala pred sključenim starcem, v katerega sta se kljub decembrskemu utripu zažirala žalost in samota. Tisti hip sem vedela, da je pred menoj zgodba premnogih ostarelih src. Neslišanih, izgubljenih v času. Drži, ni pridobljena po klasični novinarski poti, morda sem vanjo trčila jaz ali ona vame, pa saj ni pomembno, dejstvo je, da je boleče pristna.
Rusi brez jajc: Se zgodovina ponavlja?
Naslova ni treba razumeti v prenesenem pomenu, ampak tako, kot je zapisan – v Rusiji zares primanjkuje jajc, ki so povsod osnovno živilo, pri njih pa še prav posebej. Med dvema milijonoma vprašanj, ki so jih na nedavni redni letni tiskovni konferenci državljani postavili Putinu, so se številna nanašala prav na jajca.
Božično romantični Vipavski Križ: Vsaka hiša ima svoje jaslice
Skrivnostno srednjeveško mestece Vipavski Križ je te dni odeto v prav posebno božično pravljico, ki riše iskrice v otroških očeh in čudenje na obrazih odraslih. Vse polno je lučk, vsaka hiša pa je zunaj postavila svoje jaslice, ki spominjajo na najlepše krščansko izročilo in navdihujejo ljudi z izvirnostjo. Sprehod je igra, saj ko misliš, da si našel že vse jaslice, v kakšni vdolbinici, na okenski polici, vrtu ali v lanterni odkriješ nove.
Škratovske, ki smo jih zagrešili letos
Pred vami je cvetober škratovskih in navihanih, zatipkanih in zarečenih, v maniri »kaj je pesnik hotel povedati«. Kdor dela, greši, pod to se prvi podpišemo.
Venček dobrih zgodb: Srčni ljudje ogreli premražena srca
Dobri ljudje ustvarjajo lepši svet. Morda se zdi, da se majhne geste prijaznosti izgubijo v množici sivih senc, a prav vsak izmed nas lahko s prijaznim dejanjem ali zgolj toplo besedo ogreje premražena srca. Teme morda ne bomo pregnali, lahko pa prižgemo iskrice upanja in povrnemo vero v lepši jutri. Ob koncu leta tako namenjamo pozornost vsem tistim srčnim neznancem, ki s svojimi dejanji ustvarjajo mozaik dobrih zgodb. Tistim, ki so ponudili svojo dlan, čeprav vanje niso bili usmerjeni žarometi. Tistim, ki so izbrali dobro, čeprav bi se lahko obrnili proč. Drži, svet se vrti dalje tudi tedaj, ko nam gori pod nogami in ko nas objema plašč teme, a kaj je lepšega kot med meglicami žalosti ugledati prijazen obraz?
Spremenimo navade – od nakupovalnih središč k domačim rokodelcem
Če ste med tistimi, ki takoj po božiču iščete darila (še) za Dedka Mraza ali pa samo želite gostiteljem silvestrovanja prinesti nekaj res posebnega ter podpreti domače rokodelce, se odpeljite na izlet v Škofjo Loko. Poleg tega, da vas očara duh starega mestnega jedra, do katerega se ob šumu Selške Sore sprehodite čez znameniti kamniti most, boste navdušeni nad izbiro raznovrstnih izdelkov naših umetnikov in obrtnikov, ki so jih v Rokodelskem centru Duo Škofja Loka znali povezati v Izložbe domišljije. Mi smo z užitkom gledali, tipali in vonjali – lepoto.
Praznične recepture družine Pirc
Med prazniki – in ne le takrat – družino Pirc druži in povezuje tudi priprava družinskih jedi. Nepogrešljivi vonj maminih dobrot njihov dom še danes ovije v domačnost. Antonija in Stane Pirc sta te pristne družinske jedi na skupni mizi ohranjala desetletja. Z ljubeznijo sta jih prenesla na svoji hčeri, Natašo Pirc Musar, predsednico Republike Slovenije, in Tanjo Pirc Robič, ki jo najbolj poznamo s tekmovanja MasterChef Slovenija. Z nami so delili družinske recepture, ki so del njihove dolgoletne tradicije.
Janina preobrazba: Recept za mladost? Dobra volja!
»Stara sem ravno prav, da mi je, tako kot mojim sovrstnicam, jasno, da če si ne bomo same pozitivno začinile življenja, kdo nam ga potem bo?! Zato sem se prijavila na vašo preobrazbo,« je veselo povedala 57-letna Andreja Hauptman iz Podlipovice pri Izlakah, ki si je nadvse zaželela nove podobe in lepega doživetja.
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: Stabilnega podnebja prejšnjega stoletja ne bo več
Kot vemo, ima Slovenija največjo škodo zaradi vremensko pogojenih nesreč na prebivalca v Evropi. Toplejše ozračje in toplo Jadransko morje povzročata ekstremnejše padavine, te pa poplave. Vsekakor (bo)sta letošnji jesen in zima, kot pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, pretopli. In se seveda človek sprašuje, kaj še bo ter kaj bomo storili. Na podnebnem vrhu v Dubaju so spet veliko govorili in se bolj malo dogovorili. Drue Toshiko Slatter iz nevladne organizacije s Fidžija je dejala, da veseliti se ob tem dogovoru je tako, kot da bi občudovali cvetje na pokopališču.
Vila Šumica: Tu se pečejo najboljše potice v Sloveniji
V objemu gora, tik pod mogočno goro Prisank, stoji posebna hiša, počitniški dom Vila Šumica. Hišo, v kateri je doma ljubezen, obdajata gozd in travnik, pod njo pa teče rečica Pišnica, ki se zliva v bližnje jezero Jasna. Ta oaza miru na obronku Kranjske Gore otrokom iz socialno ogroženih družin že skoraj 30 let predstavlja začasni dom, v katerem se počutijo varne in sprejete. Da se bodo otroci, ki bodo tu preživeli letošnje božično-novoletne praznike, čim bolje počutili, je štiričlanska ekipa: vodja doma Simon Ogulin, kuharica Helena Kavčič, pomočnica kuharice Zdenka Lovše in higieničarka Maria Carascu, že na začetku decembra začela z okraševanjem.
Mučitelji živali: Ljudje, kaj vam je?!
Prejšnji teden je sprehajalka psa v Medvodah obstala brez besed. Na zelenici pred lekarno so ležali koščki hrenovk, v njih pa skriti veliki ribiški trnki. Njihov namen je bil jasen – vaba, ki se ji kužki ne bodo mogli upreti. Kdo lahko naredi kaj takega, se vpraša vsak normalen človek. Kaj se dogaja v glavi tistemu, ki se domisli mučenja, vrednega srednjega veka? Kakšen srd, mržnja ali bolno veselje so potrebni, da nekdo uživa ob misli, kako bo nedolžna žival umirala v bolečinah, medtem ko ji bo grlo ali trebuh paral trnek?
Razumeva se brez besed: Zakonca Šremfelj sta adventni čas preživela v Himalaji
Alpinista Marija in Andrej Štremfelj, prva zakonca, ki sta skupaj stopila na streho sveta, na Mount Everest, se za božič vračata k družini s povsem drugačne avanture. V zadnjih treh mesecih sta namreč prehodila del Velike himalajske poti (Great Himalaya Trail), 1500-kilometrski odsek od enega konca Nepala do drugega, z 80.000 metri vzpona in prav toliko metri sestopa. To je, kot bi se iz Vrat štiridesetkrat povzpela na Triglav, pravita. Domov prihajata napolnjena s tišino, mirom, neverjetnimi doživetji, ki so mejila na čudež, in z novimi spoznanji o življenju, ki je tam, med preprostimi ljudmi, povsem drugačno kot tu.
Lučka v družini male Karoline
Pred kratkim smo v božičnem posnetku Društva Viljem Julijan za pomoč Karolini, deklici, ki se je rodila z redko genetsko boleznijo, ki povzroča prehitro staranje in za katero že vse leto zbiramo sredstva za razvoj zdravila, opazili drobceno Lučko. Družinici Lavrič se je namreč pred dobrim mesecem pridružila mala Lucija, ki je v družino prinesla novo pozitivno energijo in še več upanja, da bo še vse dobro.
Z bratom Ksaverjem smo postavljali znamenite frančiškanske jaslice
Medtem ko bodo tiskarski stroji izvrgli božično številko Jane, bodo ene lepših in obsežnejših jaslic v naših cerkvah dobivale končno podobo. Brez ogleda jaslic pri frančiškanih na Tromostovju obisk praznične Ljubljane za marsikoga ne bi bil popoln. Zanimalo nas je, kdo bdi nad pripravo, zasnovo, kdo skrbi za stare palme v ozadju, kdo nabere mah ter kakšne misli in občutja so vtkani v postavitev jaslic, ki mnogim prinašajo iskreno veselje.
Stropnikovi po poplavah: Prvi božič v kontejnerju
»Živi smo, pod streho, lačni nismo, imamo drug drugega.«
Janina preobrazba: Nikoli ni prepozno za uresničitev sanj
»Želja po preobrazbi tli v meni že dolgo. Predvsem sem radovedna, kako drugače sem lahko videti. Seveda vsak dan poskrbim za osnovno nego obraza in telesa, naličim se zelo diskretno in sem, kot pravi mlajša hči Iza, zelo konzervativna pri oblačenju. Rada imam torbice, rute in čevlje rdeče barve. Ker pravijo še, da so petdeseta nova trideseta, bo Janina preobrazba nov korak k spremembam, ki sem si jih začrtala,« je veselo povedala Polona Trop iz Škofje Loke, ki bo aprila naslednje leto stopila v novo desetletje. Že zdaj pa dela velike korake v novo (poklicno) smer. Ideja za preobrazbo se ji je utrnila med prebiranjem Jane. »Sem njena redna bralka. To je revija, ki bi jo morala v roke vzeti vsaka ženska, saj vsak teden ponuja kopico zanimivih in poučnih tem. Ob rubriki Velika preobrazba pa sem se tudi pogosto spraševala, kaj bi lahko vaši mojstri naredili z mano.«
Fantje se v novih časih bojijo deklet
Ne upajo si jih več zapeljevati, ne upajo si z njimi odločno moško govoriti. Ko se poročijo, si ne upajo postavljati pravil in meja v družini. Dvajsetletniki so vse bolj karikature, ko si popravljajo obraz in pri pedikerki lepotičijo nohte. Vsak dan obiskujejo fitnes, dnevno skrbijo za perfektno frizuro, se čedalje bolj gizdalinsko oblačijo ter pazijo, kaj pojedo in česa ne.
Legenda o božični zvezdi
Legenda o tej rastlini, ki je v naravi navaden, celo tečen plevel, mi je tako všeč, da jo skoraj vsako leto opišem. Božična zvezda, ki izvira iz Mehike, kjer raste kot divje grmovje na robovih gozdov, s sabo prinaša ganljivo zgodbo.
Žrtve nasilja: Pojdi, samo pojdi stran od njega!
Mati treh otrok, ki jo je pijanec pretepel do nezavesti in skušal dejanje zakriti kot prometno nesrečo. Svetovljanka, ki je vztrajala ob kriminalcu, ki ji je obljubljal, da jo bo razkosal in polil s kislino. Tujka, ki je v Slovenijo prišla zaradi nasilnega alkoholika, ki jo je tepel, posilil in po njej uriniral. S tretjim delom zaključujemo serijo izborov resničnih zgodb žensk, ki so preživele partnersko nasilje in ki jih je v knjigi V njeni koži zbralo Društvo SOS telefon. Naj se vas dotaknejo, vas spremenijo in opolnomočijo za spremembo – s tem namenom so jih te pogumne ženske tudi izpovedale.
Vsi ne morijo z orožjem
V resnici je zbirka kolumen, ampak spotoma in povsem mimogrede je pa še hitri tečaj tega, kako vreči trnek potencialnemu bralcu. Prvič, naslov: če knjigo poimenuješ Ljubiti morilca, le kdo ne bo zastrigel z ušesi? Drugič, spremni dopis: »A naj vas naslov ne zavede. Vsebina je še dosti hujša. Ni pa preobsežna in ne spominja na Golobove kriminalke, zlasti ker (na žalost) ni nič izmišljeno.« In tretjič, ime avtorja: Dragan Petrovec. Seveda se ji nisem mogla upreti. Jasno.
Knjižnica, ki jo čutiš
Če ne veš, da se rožnate cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani drži frančiškanski samostan, ga niti ne opaziš, je samo še ena fasada z zastrtimi okni na Prešernovem trgu, na katerem se ves čas vrtinči toliko vsega. Ampak zdaj se tista vrata vsak dan za nekaj ur odprejo vsakomur, ki želi pokukati za zidove – bogata frančiškanska knjižnica je po prenovi odprta javnosti. In smo jo šli pogledat, le kako bi se lahko uprli?