Sončeva aktivnost je na vrhuncu
Da je Sončeva aktivnost na vrhuncu, nas je opomnil severni sij, ki je bil prejšnji teden viden celo pri nas, kar je izjemno redek pojav. Pa ima Sonce kakšen vpliv na trenutno vreme na našem planetu? Primož Kajdič, vesoljski fizik, odgovarja: »V preteklosti se je o povezavi med Sončevo aktivnostjo in meteorološkim vremenom sicer veliko razglabljalo. Eden od vzrokov je Maunderjev minimum. To je bilo obdobje med letoma 1645 in 1715, ko na Soncu skorajda ni bilo opaziti Sončevih peg. Slednje so pomemben pokazatelj aktivnosti naše zvezde. Maunderjev minimum se je zgodil med tako imenovano mini ledeno dobo, torej v obdobju nenavadno nizkih temperatur v Evropi. Čeprav je mini ledena doba trajala dlje od Maunderjevega minimuma, so se pojavile ideje, da je bila prav Sončeva neaktivnost vzrok zanjo. Pozneje so nekateri znanstveniki našli dodatne indice, ki so namigovali na povezavo med Sončevo aktivnostjo in meteorološkim vremenom. Leta 1801 je astronom William Herschel (1738–1822) poročal, da se cena pšenice zviša, kadar so Sončeve pege maloštevilne. Podobno korelacijo je pozneje našel francoski zgodovinar Emmanuel Le Roy Laudrie (1929–), in sicer za pridelek grozdja. Michel Magny iz Laboratoire de Chrono-Environnement v Besançonu je leta 1993 objavil znanstveni članek o tem, da so bile gladine jezer v Evropi višje, kar pomeni hladnejše in bolj vlažne razmere v obdobjih, ko je bila Sončeva aktivnost nižja. To naj bi se zgodilo med Maunderjevim in Spörerjevim minimumom (1460–1550) ter med še eno kratko ledeno dobo okoli leta 750 pr. n. št.«
Naša zvezda ni nič kriva
»V 21. stoletju je bilo objavljenih nekaj študij, ki kažejo na verjetnost, da naj bi kozmični delci med enajstletnim ciklom Sončeve aktivnost povzročili povečanje pokritosti z oblaki v spodnjih plasteh atmosfere za en odstotek. Obstajajo tudi druge raziskave, ki so prišle do nasprotnih zaključkov, da torej kozmični delci nimajo omenjenega vpliva. To pomeni, da dokončnega odgovora še nimamo in da bodo v prihodnje potrebne dodatne študije o tem. Znanstveniki danes s pomočjo matematičnih modelov napovedujejo, kako se bo globalna temperatura ozračja spreminjala v prihodnosti. Nekateri modeli predvidevajo, da bo leta 2100 temperatura za od 4 do 5° C višja, kot je bila leta 1900. Tudi če v prihodnosti res doživimo Sončev minimum, podoben Maunderjevemu (česar za zdaj še ne vemo), pa bo njegov vpliv zelo majhen – največ, kar lahko pričakujemo, je, da bi zaradi takega pojava temperatura ozračja narasla za 0,3° C manj kot sicer. Zanimivo je, da vse raziskave govorijo o nizki Sončevi aktivnosti ter z njo povezanih nizkih temperaturah. Trenutno se Sončeva aktivnost zvišuje, pri čemer bo maksimum predvidoma dosežen leta 2025. To dejstvo govori o tem, da tako lanska suša kot letošnje ujme ter visoke temperature zagotovo niso povezane z aktivnostjo naše zvezde,« je prepričan Kajdič.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 46, 14. november, 2023.
