Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Njen pelod povzroča seneni nahod, vnetja oči, lahko pa tudi draženje kože. Pri odstranjevanju zato rokavice, zaščitna maska ali očala niso odveč.

»Pelinolistno žvrkljo mnogi bolj poznajo pod imenom ambrozija. Izvira iz Severne Amerike. Pravzaprav v Sloveniji uspeva več tujerodnih vrst iz tega rodu, a pelinolistna žvrklja je najbolj razširjena. Ima sicer manjši vpliv na biotsko pestrost kot večina drugih invazivnih rastlin, je pa zelo problematična zaradi alergenosti,« pove dr. Simona Strgulc Krajšek, docentka za botaniko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Slovenija

Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta 2025

Preverjajmo okolico ptičjih krmilnic

 Ambrozijo je prepovedano gojiti in razširjati. »Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin vsem lastnikom zemljišč zapoveduje, da morajo odstraniti rastline iz rodu Ambrosia s koreninami vred ali njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste več. Tako preprečimo cvetenje in sproščanje alergenega peloda ter razvoj plodov, s katerimi se rastlina razširja. Zelo pogosta je na robovih njiv s koruzo, med sončnicami in na njivah buč. Najdemo jo lahko tudi na zelo odročnih krajih, kjer so opravljali vzdrževalna dela. Problematično je lahko tudi krmljenje zunanjih ptic, saj smo ugotovili, da so plodovi ambrozije lahko primešani sončničnim zrnom za ptice. Zato je spomladi dobro preveriti okolico ptičjih krmilnic. Poznam tudi primer, ko so bili plodovi pelinolistne žvrklje primešani semenski mešanici okrasnih cvetočih enoletnic za vrt.«

Ne zamenjajmo je z navadnim pelinom

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 17. februar 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana