Miša Pušenjak

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ravno zaradi ohrovta sem pogosto slabe volje, ko poslušam številna priporočila o zdravih, tako imenovanih superživilih. Le redko slišim, da mednje sodi tudi ohrovt. Vedno bolj me jezi, da Slovenci tako hitro sprejmemo nove, eksotične vrtnine in sadje, za katere ni nikjer dokazano, da jih naše telo sploh zna ustrezno uporabiti.

To pomeni, da vsa ta superhranila, vitamini, minerali in antioksidanti iz našega prebavnega sistema sploh ne pridejo do celic, kjer so šele zares koristni. Telo mora namreč vedeti, kako to izvesti. Pri hrani, ki so jo uživale že naše babice, to zagotovo zna. In ohrovt tak nedvomno je. Ali sploh veste, da je predvsem listnati ohrovt pogosto med prvimi po skupni vsebnosti koristnih snovi?

· Trajnost

Deževnica ni le za vrt: Tako lahko prihranite na tisoče evrov

Tri oblike rastline z enim imenom

Ohrovt sodi v družino križnic, njen najbolj znani predstavnik je seveda zelje. Če bi kdo želel doma pridelati svoje seme, zelje in ohrovt ne smeta cveteti hkrati. Križnice so zelo pestra skupina vrtnin. Pri nekaterih uživamo liste, pri drugih steblo, pri tretjih poganjke, pri četrtih korenine.

Tudi ohrovt sodi v to družino in na njem lepo vidimo vso njeno pestrost. Poznamo listnati ohrovt, verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečemo tudi popčar. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju. Gre torej za tri oblike z enim samim imenom.

Po nekaterih objavah sodi ohrovt med vrtnine z največjo skupno količino antioksidantov. Posebej pomemben je pozimi, saj številne snovi, ki jih vsebuje, varujejo naše telo pred zimskimi tegobami, prehladi in vnetji.

Tako ne potrebujemo umetnih vitaminov in vsega, kar nam tako radodarno, a ne brezplačno ponuja farmacevtska industrija. Njegova velika prednost je tudi v tem, da vse tri oblike praktično prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije.

Vzgoja in pridelovanje

Vse tri oblike ohrovta pridelujemo iz sadik. Vzgojimo si sadike s koreninsko grudo, kar danes tudi za vrtičkarje ni več pretežko. Idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta je sredina junija, presajamo pa ga lahko vse do sredine julija. Listnati ohrovt lahko presajamo tudi spomladi, saj bolje prenaša poletno vročino.

Vendar postanejo njegovi listi okusnejši šele, ko vsaj enkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt bi sicer lahko pridelovali vse leto, vendar poleti ob obilici druge zelenjave navadno ne najde poti na naše mize. Zato je tudi pri njem najbolj smiselna jesensko-zimska pridelava – presajanje v juniju, juliju in avgustu.

Miša Pušenjak

Razmislimo o namakanju

Pred presajanjem gredico dobro pripravimo in razmislimo tudi o namakanju, saj ohrovt presajamo ravno v času, ko je nevarnost suše največja. Spada med vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Tako kot zelje se najbolje počuti za stročnicami oziroma metuljnicami. Pred njim lahko pridelamo nizki stročji fižol ali nizki grah. Seveda pa ga lahko sadimo tudi tja, kjer je rasla solata ali zgodnji krompir.

· Trajnost

Poleti vrta nikar ne zalivajte ob tej uri

Gredico pognojimo s hlevskim gnojem jeseni, če na njej prej ne bo rasel fižol ali grah, ali pa s kompostom oziroma kupljenimi organskimi gnojili pred sajenjem. V tla zadelamo od 2,5 do 3 l hlevskega gnoja ali od 10 do 15 l komposta na m2, kupljena organska gnojila pa uporabimo po navodilih. Sama bi jim dodala še 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata.

Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoč so nam lahko.

Razdalja med posameznimi sadikami je odvisna od tega, s katero vrsto ohrovta imamo opravka. Glavnati ohrovt lahko sadimo precej blizu skupaj, če želimo pridelati manjše glave.Med rastlinami naj bo od 30 do 50 cm razmaka, med vrstami pa od 40 do 60 cm. Bližje ko bo rasel, manjše bodo glave. Brstični ohrovt potrebuje vsaj 70 cm med rastlinami v vrsti in 70 cm med vrstami, listnati pa še približno 10 cm več. V vročem delu leta sadike rastejo zelo počasi.

Dobri sosedi

Vmesni prostor lahko izkoristimo za pridelavo nizkega stročjega fižola, če ni bil prej fižol kot predposevek, posejemo lahko tudi solato berivko ali presadimo sadike solate s koreninsko grudo. Jeseni lahko med rastline listnatega ohrovta, če smo poleti že obtrgavali liste, posejemo špinačo. Vsekakor je dobro, da ob gredici posejemo žametnice in ognjič, lahko pa se med rastlinami plazi kapucinka.

Dober sosed ohrovtom, tako kakor zelju, je tudi zelena, med zelišči pa še kumina, kamilica, koper in komarček, drobnjak in kitajski drobnjak. Zelo zanimiv, eksotičen podsevek, torej med vrstami, je tudi užitni (ali vrtni) tolščak. Kamilica odganja metulje, kumina, koper in tolščak pa preprečijo zaleganje jajčec kapusovi muhi.

Po potrebi namakamo, tudi jeseni in pozimi rastline potrebujejo vodo. Ker imajo ohrovti globoke korenine, namakamo dolgo, vendar redko. V suhem vremenu ima listnati ohrovt zelo trde liste, namakanje jih naredi okusnejše in jih zmehča. Brstični ohrovt v topli jeseni naredi večje, a manj zbite brste, v hladni jeseni pa so brsti trdi in zbiti.

Miša Pušenjak

Zelenjavne juhe dobijo boljši okus

Pogosto je razmišljanje, da je treba brstičnemu ohrovtu jeseni odščipniti, odrezati vrh. To storimo samo, če želimo ves pridelek naenkrat. Liste listnatega ohrovta režemo in uživamo tudi poleti. Posebej če smo ga zgodaj sadili, jih je škoda, saj sčasoma porumenijo in propadejo. Vendar jih je dokaj težko uživati presne, zato jih navadno vsaj poparimo. Še bolje pa je, da jih uživamo v kuhanih zelenjavnih jedeh.

· Kulinarika

Nadevani bučkini cvetovi: poletna specialiteta, ki jo morate poskusiti

Listnati ohrovt je tudi zelo lepa rastlina, zato ga lahko sadimo tudi na okrasne gredice. Posebej na kmetijah je tam lep okras. Glavnati ohrovt, predvsem pozne sorte, lahko tudi kisamo.

Od vseh kapusnic je najlažje pridelovati prav ohrovt, naj bo brstični, listnati ali glavnati.

Še pogosteje pa ga do deset odstotkov dodamo kislemu zelju, s čimer mu zelo izboljšamo okus. Tudi zelenjavne juhe so okusnejše, če jim namesto zelja dodamo nekaj ohrovta. Pri zgodnji poletni pridelavi po rezanju grede ne pospravimo, saj pogosto na kocenu poženejo manjše glave. Te lahko režemo še celo zimo. Zato tudi glavnatega ohrovta ne shranimo v kleti ali hladilnice, ampak ga dolgo v zimo skladiščimo kar na vrtu.

Najlažji za pridelavo

Ohrovti bi v resnici morali biti zdravilne rastline, tako dragocena pomoč so nam lahko. Od vseh kapusnic je najlažje pridelovati prav ohrovt, naj bo brstični, listnati ali glavnati. Samo ne smemo ga imeti v poletni vročini, ampak saditi tako, da bo najlepši pozno jeseni in zgodaj pozimi.