Tudi hotel je ena od trajnostnih zgodb, ki se jih lotevata brata in na katero sta zelo ponosna. Prevzeti nad razgledom s terase in navdušeni nad enim od hodov kulinaričnega doživetja, ki ga sicer ponujajo, smo najprej spregovorili o projektu v Prekmurju, v katerem Boštjan sodeluje kot finančni investitor, vse niti pa ima v rokah, skupaj še z drugimi partnerji, Matej. Tako kot Samo in Iza Login, ki sta pred leti vložila v pridelavo ekološke zelenjave v Srbiji, sta se torej tudi Bandljeva odločila vlagati v prehrano. »Že prej se je veliko govorilo o problemu naše samooskrbe z zelenjavo, ki je v zadnjih dveh letih sploh pereč. Zato smo o tem začeli razmišljati že pred štirimi leti. Takrat smo bili v Sloveniji po podatkih statističnega urada okoli 50-odstotno samooskrbni, danes pa je ta oskrba le še 33 odstotna. Ni mi bilo čisto jasno, kako je to mogoče, saj imamo pridne ljudi, ogromno znanja, poleg tega pa v tistem koncu Slovenije še geotermalno energijo, ki je za proizvodnjo zelenjave izven rastne sezone zelo pomembna,« je začel Matej. Slovenci si želimo zelenjavo vse leto, veletrgovci jo želijo ponuditi, ampak zunaj rastne sezone je ni na voljo, zato na policah najdemo izdelke iz Južne Italije, Španije, Severne Afrike in iz še bolj oddaljenih držav.

Šimen Zupančič

Pridelovali bomo brez pesticidov

»Kar nekaj let smo iskali primerno zemljišče, pred letom in pol pa se je pojavilo to v Prekmurju kot neuspešna prodaja pri dražbi Sklada kmetijskih zemljišč in smo zagrizli. Na drugi dražbi smo se na naše presenečenje pojavili kot edini kupec.« Za zemljišče so odšteli okoli 2,2 milijona evrov, a glavni del investicije bo seveda tehnologija. »V severnem delu Evrope še veliko steklenjakov ogrevajo na plin in fosilna goriva. Ker je v njih treba zagotavljati stalno temperaturo, jih bomo mi ogrevali z geotermalno energijo, za hlajenje pa bomo uporabljali podtalno vodo s temperaturo okoli deset stopinj. Veliko razmišljamo tudi o tem, kako s sončnimi celicami najbolje izkoristiti sončno energijo, predvsem na zalogovnikih deževnice. Pri taki pridelavi lahko prihranimo okoli 95 odstotkov vode. Razmišljamo seveda še o drugih pristopih za najbolj trajnostno pridelavo na tem koncu Evrope. Pridelovali pa bomo brez pesticidov v kontroliranem okolju.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 33, 13. avgust 2024.

revija Jana