Vojska strokovnjakov po vsem svetu se ubada s problemom debelosti, ki bremeni precejšen del človeštva. Čudežne formule, ki bi zagotovila vitko linijo ob nespremenjenih prehranjevalnih navadah, žal ni odkril še nihče. Ljudski pregovor pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje, kar velja tudi za hujšanje. Vendar pa je nekaj skrivnosti, zvijač, ki lahko človeku pomagajo, da učinkovito in morda nekoliko lažje shujša.

Francozinje imajo svoje skrivnosti, o katerih smo lahko brali v zanimivi knjigi Zakaj so pa Francozinje lahko vitke. Glavni nasvet: porova juha, s katero začnete hujšanje, pravzaprav shujševalni konec tedna kot uvod v nov režim prehranjevanja. Za pozneje avtorica našteva običajne stvari, ki jih tisti, ki večno hujšajo, dobro poznajo: kako zamenjevati bolj redilne z manj redilnimi jedmi, slaščice s suhim sadjem, mastne klobase z nežno perutnino ali ribo in podobno. Vse tisto, česar ljubitelji slaščic ali mastne hrane ne marajo niti slišati. Nekoliko pozneje je prišla na trg druga, podobna knjiga o Japonkah, ki naj bi bile vedno vitke in mladostne. Zgodba se razpleta po istem vzorcu: mlada Japonka pride v ZDA (tako kot prej Francozinja), tam začne jesti tipično ameriško in se kaj hitro zredi za več kot deset kilogramov, potem pa pride nazaj domov, v mamimo majceno japonsko kuhinjo, začne spet jesti domačo hrano in postane spet  vitka mlada dama. Vmes lahko preberete nekaj receptov za tipične japonske jedi. Tudi če bi hoteli jesti po japonsko, se vam bo to bolj težko posrečilo, saj številnih sestavin pri nas ni mogoče dobiti.
Skrivnost so fermentirana živila. V ZDA je Japonska te dni v ospredju ne le zaradi naravne nesreče, ki jo je prizadela, ampak tudi zaradi tamkajšnjih prehranjevalnih navad, ki bi lahko obilnim Američanom pomagale shujšati, če bi poznali (in upoštevali) nekaj njihovih skrivnosti. Res je, Japonke so ob čedalje razsežnejši debelosti (verjetno enako velja tudi za Japonce) po vsem razvitem svetu edine ohranile vitko linijo, če upoštevamo povprečje. Sicer je tudi na Japonsko prodrla ameriška hitra prehrana, ki preplavlja ves razviti svet. A očitno večina Japoncev na »junk food« ne da nič. In res bi težko razumeli, če bi svojo zares dobro, okusno in hkrati zdravo hrano zamenjali za umetne okuse predelovalne industrije, ki si pomaga z bolj ali manj sumljivimi dodatki, barvili, konzervansi in podobnimi za zdravje ne prav koristnimi snovmi. Seveda je tudi tam nekaj »grešnikov«, ki so se pustili zapeljati.

Več v Jani št. 17, 26.4.2011