Za praznike se svet ustavi. Pozabimo na vsakdanji stres, ovire, ki nam jih postavlja življenje, dušo nam poboža sreča. Natalija Verboten je v letošnjem decembru doživela pravi izbruh sreče in veselja. Odkar je 12. novembra rodila Maxa, se je vse v njenem življenju postavilo na svoje mesto. Z možem Dejanom in sinom je preživela nepozaben božič.
Pričakala nas je nenaličena in v trenirki, čisto drugačna od podobe, kakršne smo vajeni. Sreča ob drobni štručki v naročju je najboljše ličilo.

Za Natalijo je december od nekdaj eden najljubših mesecev. Ne samo ker ima v tem času največ nastopov, temveč ker se decembra zvrstijo Miklavž, božič in novo leto, vmes pa ima še rojstni dan in god, skratka veliko priložnosti za praznovanje. Pevka ob besedi prazniki najprej pomisli na čas, ki ga bo preživela s svojimi najbližjimi. »Na praznike iz  otroštva imam lepe spomine. Bili smo zasuti s kupi snega, večjimi od nas, imeli smo skromno okrašeno božično drevesce in pod njim smo našli sicer skromna, a za nas najlepša darila na svetu. Božič je bil čas večernega gazenja po snegu, ko smo včasih s svetilkami, včasih z baklami šli k polnočnici, doma smo se šli otroške igre za krušno pečjo, zmagovalec se je za nagrado lahko pogrel na peči. Nepozabno je bilo sankanje in kepanje. Otroci smo sami organizirali tekmovanja v smučarskih skokih in smučanju in ni manjkalo otroškega smeha ter sproščenosti, ko smo se zabavali ob najpreprostejših stvareh. Nestrpno smo čakali na redke praznične otroške oddaje in risanke ter ob njih neznansko uživali. Doma je dišalo po svežem kruhu in potici, ki smo jih pripravili z babico in še vroče pohrustali, da so bili naši trebuščki napeti kot žogice,« je pripovedovala.

Več v Jani št. 52, 28.12.2010