Že 33 let ves svoj dopust in malodane vsak konec tedna preživi v majhnem, a lično preurejenem bunkerju na 2530 m visoki Zahodni triglavski planoti, tik pod vrhom Triglava. Kadar ni tam gor, je v službi na Jesenicah in po njej v svojem drugem bivališču, v bivaku Stebrasta skala pod Mežaklo. Triglavski samotar Alojzij Žakelj - Lojz je srečen in svoboden človek. Ljubezen do gora ga je vodila v svet samote in vrtoglavih višav in tam, na nekaj kvadratnih metrih nekdanjega italijanskega bunkerja, a sredi neskončnih gorskih širjav, živi svoje sanje. Izredno vesel je bil najinega nenapovedanega obiska. Namesto s ponujenima kavo ali čajem naju je osrečil s pravo triglavsko poslastico – popeljal naju je po skrivnostni Kugyjevi polici, ki nad skoraj 1500 metrov visoko mogočno Triglavsko severno steno omogoča prehod s Plemenic na Triglavski ledenik in Kredarico.

 

Le kaj je triglavskega »čudaka« zaneslo v ta hladni kamniti visokogorski svet, kjer tako rekoč ni več razmer za življenje, se verjetno vpraša vsak obiskovalec gora, ko izve zanj. Prav to sva se spraševala tudi midva z Iztokom, ko sva grizla kolena in se po zavarovani plezalni poti čez Plemenice nad zahodnim delom Triglavske severne stene vzpenjala proti opuščeni italijanski vojašnici Morbegno v najbolj divjem in neobljudenem delu sicer zelo obiskanega triglavskega kraljestva.

A brezpogojna ljubezen do gora je postala razumljivejša, ko naju je s širokim nasmehom pozdravil legenda triglavske zahodne planote, 57-letni Lojz. »Pozdravljena na Zahodni triglavski planoti, kjer sem zadnja leta domačin,« naju je dobre volje sprejel visokorasli sloki možakar v kratkih hlačah in srajci ter naju povabil v svoj triglavski dom. Mimogrede, gre za najvišje slovensko domovanje, saj stoji še 15 m višje od Kredarice, kjer ves čas, tudi pozimi, bivajo slovenski meteorologi. Od dolinskih postojank v Vratih oziroma v Trenti je oddaljen od štiri do pet ur navadne hoje, no, nekoč mu je uspelo po plezalni Bambergovi poti iz Vrat priti kar v dveh urah in pol. Bunker je odkril leta 1974, v njem pa se je naselil tri leta pozneje. Razpadajočega je obnovil in že 33 let je najvišji prebivalec v Sloveniji, je ponosno povedal.

Več v Jani št. 33, 17. 8. 2010 

Tekst: TINA HORVAT, foto: IZTOK DIMC