Pitna voda postaja velika dobrina, zato ni prava izbira za zalivanje vrta . Raje začnite zbirati deževnico. Pri zbiranju vode s streh se pogosto poraja vprašanje, ali je ta voda primerna za namakanje rastlin, saj priteče po bakrenih žlebovih, tudi v kritinah je pogosto kakšna kemijska zaščita. Nekateri se tega bojijo. Razen azbestne kritine, ki pa jo moramo že zaradi svojega zdravja čim prej zamenjati, druge kritine niso nevarne, saj se iz njih izluži zelo malo neželenih snovi. Enako velja za bakrene cevi. Pomembno pa je, da imate v takem primeru več posod za zbiranje vode, ne samo ene. Gre za to, da moramo vodo iz ene posode vedno porabiti do konca, zadnjih 10 cm iz soda, posode, pa je treba izliti. Večina kemičnih snovi se namreč počasi usede na dno posode. Če ne porabimo zadnjih nekaj litrov, se ni bati, tudi bakrenih cevi ne. Če pa posodo vedno znova dopolnimo z vodo in je čez sezono ne praznimo, se proti koncu leta lahko v njej nezaželene snovi že preveč naberejo – koncentrirajo in taka voda ni več povsem neoporečna za namakanje. Ne samo zaradi nekoliko manj primernih streh, tudi alge in bakterije se lahko preveč razmnožujejo v taki vodi. Zato je vsakokratno izpraznjenje posode nujno. Upam, da ni treba poudariti, da morajo biti posode plastične, stari, kovinski sodi niso primerni za zbiranje deževnice za namakanje.
Kako namakamo?
Zelo pomembno je, da začnemo namakati pravi čas. Najpogosteje se začne namakati prepozno, izsušeno zemljo pa je zelo težko dobro namočiti. Vedno moramo namočiti tla v globino. V »normalnih« vremenskih razmerah namakamo redkeje, a takrat temeljiteje. To je včasih zelo težavno, saj je težko dobiti občutek, kdaj je dovolj. Pomagamo si tako, da nekaj minut po namakanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin. Takrat najbolje vidimo, ali je zemlja namočena v globino ali ne. Za rastline s plitvimi koreninami velja, da jih namakamo pogosteje, tiste z globokimi pa redkeje. Vrtnine s plitvimi koreninami so čebulnice (razen pora), solatnice, motovilec, kreša, pa se že skoraj neha. Vse druge vrtnine imajo globoke korenine. Če te rastline namočimo samo plitko, po površini, spodnje, globoke korenine kar odmrejo. Rastlina bo tako dobila ne samo premalo vode, predvsem bo iz tal potegnila premalo hranil. Zato je za rast in razvoj vrtnin nujno potrebno redno, temeljito namakanje. V tako dolgih vročinskih valovih oziroma pri vsakodnevnih visokih temperaturah (nad 30 ⁰C) namakamo prav vsak dan. Ko se razmere umirijo, pa spet redkeje in močneje. Kadar je vroče, je tudi nujno, da namakamo cele grede, ne samo rastlin, posebej če tal nimamo pokritih z zastirko.
Prva pomoč za izsušeni vrt po dopustu
Poleti gremo običajno za nekaj časa tudi na počitnice in včasih nam dobri sosedje rože sicer zalivajo, težko pa bi od njih pričakovali, da bi namakali tudi naš vrt. Ko pridemo domov, je zemlja povsem izsušena. Ko začnemo namakati, zemlja vodo kar pije in ostaja suha. V tem primeru je potrebna potrpežljivost. Voda skozi izsušeno zemljo kar ponikne v globino kakor v povsem izsušenem loncu, prav nič je ne ostane v območju korenin. Zato je treba namakati postopoma, večkrat in v majhnih odmerkih.
Ko začnemo namakati, pustimo vodo teči približno pol ure (trava, zelenica) in nekaj več na vrtu. Nato namakanje prekinemo in ponovno začnemo čez uro ali dve, tokrat pustimo vodo teči malo dlje. Nato s polnim odmerkom namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. V prvem namakanju namreč večina vode kar odteče v globino. Zato moramo namakanje vmes prekiniti, da se začne počasi vzpostavljati vodni stolpec. Po uri ali dveh premora namočimo ponovno, tokrat se voda že vpija v pore zemlje. Šele zjutraj dodamo polni odmerek vode, tokrat bo voda ostala v območju korenin dlje časa.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 20. avgust 2024.
