S klinke za pljučne bolezni in alergijo Golnik opozarjajo pred zajčjo mrzlico, ki se širi predvsem pri tistih, ki delajo na polju in travnikih. Gre za hudo obliko pljučnice, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis. Trenutno vsi bolniki prihajajo iz krajev ob Sorškem polju, zato kmetovalce pozivajo, naj pri spravilu sena nosijo masko FFP 3, saj navadna kirurška maska ne omogoča dovoljšnje zaščite.
Bakterija Francisella tularensis je eden najbolj kužnih mikroorganizmov, ki živi v zajcih, kuncih, voluharjih, miših in drugih glodavcih, prenašajo pa jo klopi, komarji in muhe. Ljudje se največkrat okužimo s pikom klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu, pitjem okužene vode in uživanjem premalo toplotno obdelanih živil. Še posebej veliko okužb je med košnjo trave, nakladanjem sena in drugih kmečkih opravilih, zlasti kadar stroji zapeljejo čez okužene živali ali njihova trupla.
Prenaša se tudi z okuženo vodo. 2021 so prvič potrdili prisotnost bakterije F. tularensis tudi v pitni vodi. Takrat so jo našli v treh zasebnih vodovodih, ki niso bili ustrezno vzdrževani, voda pa tudi ne primerno obdelana za pitje. NIJZ prebivalcem na okuženih območjih polaga na srce, naj ne pijejo vode v naravi, tudi pri izviru ne. Lahko jo namreč okužijo trupla ali iztrebki bolnih živali.
Simptomi bolezni se sicer pojavijo od tri do šest dni, včasih pa tudi že dan ali šele nekaj tednov po okužbi. Potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe. Začetek zajčje mrzlice je precej neznačilen: okuženi ima mrzlico, vročino, glavobol, slabo se počuti, lahko ga tudi boli v trebuhu. Kasneje se pri večini obolelih pojavijo kožne razjede in povečane bezgavke v bližini mesta, kjer je bakterija vstopila v telo. Bakterija v človeško telo pride na različne načine: prek prebavil, pljuč, očesne veznice ali kože. Lahko jo torej vdihnemo, pojemo ali popijemo ali pa nas piči okužen insekt.
Štiri oblike. Poznamo štiri oblike tularemije:
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 31, 30. julij 2024.
