No, pa ste se kot Sendi spet vrnili na pop sceno, ki ste jo dolgo zanemarjali.
Za vrnitev na odre sem potrebovala pogum. V zadnjem času veliko meditiram in poslušam tečaje po spletu – kako pomagati učencem s tremo in podobno. Ugotovila sem, da si sami dajemo etikete, in prišla do spoznanja, da se mi je zdela Sendi tako grozna zato, ker imamo občutek, da se moramo neprestano dokazovati.
Pri 28-tih, ko ste bili že zelo znani, ste se vpisali na konservatorij …
Bilo je res noro, saj sem tam sedela s petnajst- in šestnajstletniki! Pripeljala sem se s sponzorskim avtomobilom z napisom Sendi – sošolci so me kar gledali. Zelo pomembno je, da ti uspe prerasti ego, kar govorim tudi učencem. Spominjam se, da sem že po prvem tednu zamenjala garderobo: z visokih petk in iz oblekic v jeans in športne copate. Želela sem se vklopiti. Na jazz oddelku so bili super sošolci, malo starejši, a še vedno kakih deset let mlajši, eden je sicer imel že štirideset let. Nikoli nisi prestar za izobraževanje. Še lani sem bila na seminarju v Velenju, na Jazz kliniki, z mojo študentko. Spraševala sem se, kaj delam tam, hkrati pa sem si rekla, da sem se prišla nekaj naučit. Treba je preseči sebe, saj so leta relativna.
Ali ste čutili, da imajo do vas predsodke profesorji, ki jim morda pop scena ne diši?
Zdi se mi, da jim je celo laskalo, da je prišel v šolo nekdo z glasbene scene. Z večino sem imela zelo dober odnos. Pozneje sem dojela, da je bila Sendi moj alter ego, zato sem si za petdeseti rojstni dan podarila pesem Zbudi se, kar je precej simbolično. Hkrati so me kolegi priganjali, naj poskusim. Kevin Koradin je napisal dobro pesem, jaz pa besedilo in dobro nam je uspelo. Videli bomo, kaj bo naprej.
Ko ste spoznali moža in dobili otroke, ste se umaknili iz medijev. Kakšno je bilo življenje brez žarometov?
Odločila sem se, da se ne bom medijsko izpostavljala. V glasbi sem se izživela in sem že poučevala. Želela sem si spremembe, miru in biti z otroki.
Ste imeli kdaj krizo? Da ste »samo« mama, gospodinja? Nekoč ste vendar bili občudovani ...
Na začetku niti ne, saj se zlahka prilagodim. Če bi mi prej kdo povedal, da bom imela tri otroke, bi ga vprašala, ali se šali; ko se je rodila Ana, pa se je moj svet obrnil. Ljubezen do otroka je res posebna. Kmalu se je rodila Nina, zato nisem imela časa razmišljati o drugih stvareh. Dve leti po njenem rojstvu sem izdala zgoščenko, s katero smo brcnili v temo, saj smo snemali urbano pop glasbo v živo s skupino, in tega poslušalci niso sprejeli. Še vzgojiteljica v vrtcu mi je povedala, da ji nova zgoščenka ni všeč, ker to nisem jaz. Temu je sledila Slovenska popevka, kjer mi je Jadri (ljubkovalno za prijateljico Jadranko Juras, op. p.) dala nasvet, naj nikoli ne berem forumov. Ko sem prišla domov, sem jih seveda pogledala; vse po vrsti so popljuvali, a jaz sem videla le grozne komentarje o sebi. Padla sem v krizo in se spraševala, kaj si sploh želim. Odločila sem se, da še enega otroka. Šlo mi je na živce, da se moram ves čas dokazovati. Takrat sem intenzivno hujšala, da bom vendar fit, dobila pa sem komentar, da sem videti »kar dobro« po dveh otrocih. Spoznala sem, da ne spadam več v ta svet, kjer se je vse spremenilo. Posledica je bil sin Matija. Z Adamom (njen mož Adam Klemm je tudi izvrsten jazz glasbenik, op. p.) smo naredili jazz ploščo Nostalgija, ki je drug svet. Zdaj so otroci že najstniki in ne potrebujejo mame ves čas ob sebi. Morda je to razlog, da sem želela nov izziv.
Kako pa gledate na leta?
Z njimi se ne obremenjujem. Bolj sem se obremenjevala pri tridesetih kot danes. Čeprav živim relativno zdravo, me v zadnjem času pogosto bolijo kosti – v tem smislu seveda čutim leta. Predvsem pa zdaj drugače gledam na svet. Ves čas se obremenjujemo s tem, kaj si kdo misli o nas. Verjetno je to tudi posledica dolgoletne izpostavljenosti. Nisem imela krize, ker sem bila doma, ampak zaradi videza. Prej sem bila navajena, da me videz prodaja. Adam me je miril, mene pa je motilo tudi pet kilogramov, ki sem jih imela preveč. Ne morem reči, da sem bila zanemarjena, nisem pa se več redno ličila, nosila sem široka oblačila … Večkrat želimo kriviti druge, vendar smo za vse težave krivi sami.
Kaj ste naredili z vso svojo seksi garderobo iz 90-tih?
Vse sem podarila! Zdaj mi je žal, ker mi hčerki tečnarita, ko gledata stare fotografije. Vse garderobe itak ne bi mogla shraniti, ker bi za to potrebovala dve sobi, žal pa mi je, da vsaj boljših kosov nisem shranila. A taka sem, vse odvečno hitro zavržem …
Torej ste imeli v nekem obdobju garderobo polno »žakljastih« oblačil?
Res je, ker sem se v njih udobno počutila. Sodelovanje s skupino Pepel in kri je na srečo vplivalo na to, da sem se začela spet urejati. Edino visoke petke se niso vrnile v uporabo. Z leti veliko bolj cenim udobje, najraje imam bulerje in si ne predstavljam, da bi spet cele dneve nosila 20 cm petke.
Kako vam je uspelo znova vzljubiti svoje telo?
Začela sem migati in delati s sabo. Hodila sem tudi na intenzivne treninge, saj grem rada v skrajnost, vendar sem dobila vnetje mišice in skoraj dve leti nisem mogla premikati roke. Dojela sem, da je pri mojih letih potrebna zmernost, tudi pri športu. Zdaj najraje meditiram in se raztezam, obožujem pa plavanje.
Več v reviji Jana, št. 28, 12. 7. 2022
