Fige so najljubše sadje legendarnega televizijca Mita Trefalta. »Če pa sladke fige dozorijo na Gorenjskem, so res nekaj posebnega. Že tako je to posebno drevo, ena najstarejših kulturnih rastlin, ki nikoli ne cveti in dvakrat rodi,« pripoveduje. Dolgo si jo je želel posaditi na svoj vrt in pred petimi leti se je odpravil v Avstrijo po bavarski križanec sorte violetta, ki je prilagojen za vzgojo v hladnejšem podnebju. Pri primorskih figah, ki so jih prinesli na hladnejšo celino, sadeži sploh niso dozoreli.
Figa, ki rase z veliko ljubezni
Trefaltova figa, ki zaradi zavetja rase le meter in pol od hiše, je mnogo odpornejša, saj prenese celo hud mraz, do minus dvajset stopinj Celzija. »Kljub temu sem jo prvo leto, visoko približno 60 centimetrov, prezimil notri, v svetlem prostoru. Šele naslednjo pomlad sem jo presadil na vrt, ob steno hiše na južni strani. Figa prvo leto na prostem potrebuje močno zaščito pred mrazom. Zato sem okoli njenega debla in vej zapičil koruzne trse z listjem ter jih povezal z vrvico. Vse skupaj sem zavil s kopreno za prekrivanje vrta in na vrv obesil še smrekove veje. Tako je prezimila na toplem. Naslednje leto sem jo, že utrjeno, ob prvem hujšem mrazu zavil v kopreno in pokril s smrekovimi vejami. Tretje leto sem ji z vrvjo le še stisnil veje skupaj in jih prekril z zimsko kopreno. To zdaj zadostuje, da lepo preživi zimo,« razlaga Trefalt. Zdaj tako v višino kot v širino meri tri metre in je pri petih letih prav krasotica. Je pa z njo tudi nekaj dela.
»Potrebuje izdatno zalivanje in gnojenje. Šele sčasoma sem ugotovil, da potrebuje dvajset litrov vode na dan. Poleg tega jo jeseni, v širini krošnje, pognojim z briketiranim hlevskim gnojem. Spomladi, marca, konec maja in sredi junija, jo pognojim z gvanom, to je iztrebki morskih ptic, nato pa vsak teden še s tekočim gnojilom. Brez toliko gnojenja ni uspeha, škropim pa je nikoli.« Po petem razvitem listu na eni veji tej odščipne vršiček, da spomladi še drugič nastavi sadeže.
»Že konec julija nas naša figa razveseli s sadeži, velikimi kot jajce, rumenkasto rjave in zelene barve. Domače fige so seveda najokusnejše. Če ni prehitro mraz, nas oktobra ali novembra razveseli z drugo, nekoliko skromnejšo bero fig. To je res pravo veselje,« sklene Mito Trefalt, ki za domač vrt skrbi z ženo Metko Leskovšek.
Jana, št.25, 23.6.2009
