Sosednja Hrvaška bo v skladu s prepovedjo Evropske komisije do konca leta prepovedala prodajo otroških plastičnih stekleničk, ki vsebujejo nevarno kemikalijo bisfenol A (BPA), ker naj bi po raziskavah škodljivo vplivala na razvoj otrok in njihove imunološke reakcije. A nevarni hormonski motilec naj bi bil tudi v drugi plastični posodi in predmetih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Je njihova uporaba v resnici škodljiva?

BPA v kombinaciji z drugimi kemikalijami uporabljajo pri proizvodnji polikarbonatne plastike in epoksi smol. Plastične mase imajo veliko aditivov, mednje spada seveda tudi BPA, ki omogočajo, da se embalaža med zamrzovanjem ali ob izpostavljenosti žarkom UV ne poškoduje. »Če plastika tega ne bi imela, bi se lahko ob izpostavljenosti žarkom UV hitro razkrojila,« pravi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Iz polikarbonatne plastike so plastične steklenice za vodo, stekleničke za dojenčke, namizni pribor – krožniki, skodelice –, posode za shranjevanje, medicinski in zobotehnični pripomočki, leče za očala, CD, DVD in hišna elektronika. Medtem ko epoksi smolo, ki vsebuje BPA, uporabljajo za prevleko na notranji strani skoraj vseh pločevink za hrano in pijačo ter za prevleko na zunanji površini za vodo in vinskih sodih.

Škodljivi učinki BPA. A problem nastane, ker BPA reagira na visoko temperaturo in izloča snovi, ki potem lahko prehajajo tudi v hrano. Izločanje se poveča, če so plastika ali premazi  iz epoksi smol poškodovani. »Zato živil ne shranjujmo v poškodovane posode. Pri čiščenju posod iz omenjenih materialov se moramo izogibati agresivnim detergentom in intenzivnemu mehaničnemu drgnjenju,« sta zapisali Mateja Bolčič Tavčar in Lucija Perharič v prispevku O škodljivosti bisfenola, ki sta ga pripravili za internetne strani Inštituta za varovanje zdravja.

Kemična industrija dolgo ni vedela za nevarne učinke te kemikalije. »Generalni problem kemične in biološke varnosti je, da nikoli ni denarja za neodvisne raziskave,« pravi Komat. A različne študije so pokazale cel kup škodljivih učinkov BPA. Pri stiku s kožo lahko povzroča alergične reakcije, lahko posnema delovanje ženskega hormona estrogena, lahko škodljivo vpliva na razmnoževanje, obstaja tudi možnost, da vpliva na plodnost. »Že dolgo je znano, da je BPA izjemno nevaren hormonski motilec, ki krepi estrogeni učinek in se biomagnificira v prehranski verigi. To pomeni, da vsak naslednji člen prehranske verige vsebuje kar 10-krat večjo koncentracijo toksinov. To je nedavno potrdila tudi dr. Susan Schantz, profesorica primerjalne bioznanosti na Univerzi Illinois. Tam so namreč skupaj z znamenito harvardsko univerzo začeli štiri obširne raziskave o toksičnosti BPA,« razlaga Komat.

Več v Jani št. 49, 7.12.2010