Začelo se je naključno, pred petimi leti, ko so Matijo, ki je bil pri devetnajstih že podjetnik, povabili, da predava na svoji nekdanji šoli. Očitno uspešno, kajti Ustvarjalnikova družina se zdaj pohvali z osemintridesetimi dijaškimi zagonskimi podjetji, ki so v zadnjih letih osvojila osem nagrad na mednarodnih podjetniških dogodkih. Ustvarjalnik jih ne uči le podjetništva, razpiranja kril ustvarjalnosti, črpanja iz sebe, povezovanja in nadgrajevanja znanj ter pomembnosti sodelovanja, uči jih tudi etike in posluha za sočloveka. Zato je uspešen, zato kaže pot iz krize, zato se širi v svet!
Že po naravi sem malo bolj podjeten, toda tudi v šoli se nisem počutil najbolj domače, želel sem nekaj več, morda zato, ker je tudi mama podjetnica. Zdaj imam 26 let, toda prvo podjetje sem ustanovil pri devetnajstih. Ko sem začenjal, je bilo težko: nisem vedel, kam naj se obrnem, kje bi dobil osnovne informacije – od davčnih do tega, da bi me kdo pomiril, ko je bilo treba. Temu se reče praksa in te ni ne v šoli ne v nobeni knjigi. Uspel sem lahko izključno zato, ker imam mamo podjetnico, ki mi je pomagala iz prakse. Bila je moja mentorica, vloga mentorja je res izredno pomembna. Pred petimi leti so me povabili, da bi predaval mlajšim vrstnikom na svoji nekdanji šoli: to je bil zame izziv, bilo je zanimivo, všeč jim je bilo, še enkrat so me povabili in iz tega je nastal podjetniški krožek.
Kako je dozorela ideja za Ustvarjalnik?
Leto kasneje sta bila dva krožka, lani osem, letos jih je dvainpetdeset. Ideja je rasla po tem, ko sta delovala dva krožka in se je priključil Gorazd, s katerim se poznava že dolgo. On je bil del ekipe, ki je prišla reševati Muro takrat, ko je ni nihče upal reševati: fantje so se za eno leto preselili v Mursko Soboto in sedemsto brezposelnih šivilj poskušali priučiti podjetništva. Fenomenalno jim je uspelo, saj se je okoli sto petdeset mladih uspelo samozaposliti – in to je uspeh, ki šteje v svetovnem merilu. Gorazd se je ves čas ukvarjal s kariernim usmerjanjem, z načinom razmišljanja, zaradi katerega izplavaš, če se ti zgodi izguba službe.
Da človek ne obupa in se postavi na svoje noge? To je ključno tudi zdaj.
Ne le, da ne obupa! Vsakdo ima tako veliko talentov, znanja, toliko stvari bi lahko počel, morda si niti ne upa povedati, kakšen je njegov hobi. Najlepša zame je zgodba nekega Slovenca, ki je hotel surfati in biti med petdesetimi v svetovnem pokalu, ki dobijo sponzorsko pogodbo, kar je precej težko. Delal je, si plačeval pot na Portugalsko – in ugotovil, da ni dovolj dober. Razmišljal je, kako naprej, se vozil po Portugalski, zagledal zaplato zemlje, ki je bila naprodaj. Kupil jo je, postavil šolo za surfanje, vsako leto pride tja 500 Slovencev na surfanje: s tem zasluži toliko, da mu čez leto ni treba delati. Ni hotel doseči velikega uspeha, ni hotel postati profesionalni surfar, rekel mi je, da je samo želel surfati! In zgodilo se je z malimi koraki.
To je podjetništvo? In to, kar vi delate?
Ja! Definicija podjetništva je preprosta: vsak izmed nas ima v sebi neko strast, nekaj, kar bi z veseljem počel, tudi če bi to počel zastonj. Toda podjetnik to strast obrne tako, da ga za to plačujejo. Cilj podjetništva ni nikoli v denarju, ampak vedno v življenjski sreči! In to želimo povedati mladim: ko imaš toliko vzornikov, ki mladim govorijo, kaj in kako bi počeli, mladi prezrejo, kaj je tisto, kar se jim zdi fino. Rečemo jim: poslušaj sebe, zaupaj si, da boš znal cilje doseči. Mi želimo mladim samo ponuditi proces, da cilje najdejo in zberejo pogum, da okoli njih ustvarijo svojo kariero.
Krožki niso plačljivi, a vendarle nekdo mora financirati te dejavnosti.
Drži, za dijake in študente je brezplačno: s šolo se dogovorimo, da plača strošek izvajanja delavnice. Kako jih prepričam? Različno: nekatere šole to zapopadejo, na drugih nam zaprejo vrata, a šole imajo zdaj možnost, da te krožke plačuje ministrstvo za gospodarski razvoj. Gre namreč za pilotni projekt: videli smo, da šole najbolj prepričamo, če delamo prvo leto zastonj, oni pa nato po odzivih mladih in po rezultatih vidijo, da se krožki izplačajo. Ta program poteka po vsej Sloveniji in tudi naslednje leto bo tako. Veste, slovenski mladci, diplomanti, imajo širino gledanja in razumevanje sveta kljub nekaterim sistemskim težavam v šolstvu – še vedno daje dobre rezultate. Imamo torej šolski sistem, ki je precej teoretično usmerjen, a daje bazo – mi moramo dodati samo piko na i v smislu podjetnosti.
