Pljuča so eden najpomembnejših človekovih organov, a se tega skoraj ne zavedamo. Skrbimo za zdravo srce, želodec, prebavila, žile, jetra in ledvice, na pljuča pa se skoraj ne spomnimo. Tudi dihanje je nekaj samoumevnega. Stara kitajska in indijska medicina pa sta mu posvečali posebno pozornost. S pravilnim dihanjem, s posebnimi dihalnimi vajami, si lahko izboljšamo zdravje. Letos je leto pljuč.

Leto pljuč je prav zato, ker jim posvečamo tako malo pozornosti. Dihanje je za večino ljudi nekaj, kar se dogaja samo po sebi, ne da bi mi kaj dosti vplivali na to. Le bolniki, ki imajo težave z dihanjem, se tega precej bolj zavedajo. Pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi imamo pogosto težave zaradi okužb z virusi in bakterijami, kar največkrat prizadene prav dihala. Vendar so to bolezni, ki jih je mogoče s počitkom in zdravili uspešno pozdraviti.
Hujši problem so kronične bolezni dihal: astma, kronični bronhitis, pljučna fibroza, cistična fibroza, kronična obstruktivna pljučna bolezen in tudi pljučni rak, ki je še vedno zelo pogost. Zmogljivost pljuč se določa  s spirometrijo. Pljučna zmogljivost (vitalna kapaciteta) je maksimalna količina izdihanega zraka po maksimalno vdihanem zraku. Šele ta preprosta meritev pove, v kakšnem stanju so naša pljuča. Povsem mogoče je, da ima na videz zdrav 40-letnik pljuča 70-letnika. Kar pomeni, da njegova pljuča zmorejo le toliko, kot zmorejo pljuča 30 let starejšega človeka. To se zgodi, čeprav človek ne čuti težav, nima bolečin, edino po stopnicah gre bolj zadihan ali mora počiti. Pogosto se to dogaja pretežkim  ljudem.

Pljučna zmogljivost
Pri svojem izbranem zdravniku se lahko dogovorite, da vam izmeri pljučno zmogljivost. Normalna vrednost za odraslega človeka je med tremi in petimi litri izdihanega zraka (pri ženskah malo manj, pri moških malo več). Po 20. letu starosti se začne pljučna zmogljivost zmanjševati za približno 250 centilitrov v enem desetletju. Če ste torej pri 20 letih lahko izdihali 4 litre zraka, je normalno, da pri 60 letih izdihate liter zraka manj. Ni pa dobro, da liter zraka manj izdihate že pri 40 letih. Zmanjšana pljučna zmogljivost lahko kaže na bolezen, ni pa to ni nujno. Zdravnik bo bolnika napotil na druge preiskave, da bi izključil možnost katere od zgoraj omenjenih  kroničnih bolezni.

Kot rečeno, zelo mogoče je manjša zmogljivost pljuč tudi posledica debelosti. Strokovnjaki se glede tega nikakor niso mogli strinjati. Nedavno pa so v Hongkongu pri manjši skupini debelih 12-letnikov potrdili, da je povečana telesna masa zagotovo povezana s slabšo zmogljivostjo pljuč. To so na precej večjem vzorcu (več kot 120.000 odraslih oseb) potrdili Američani (članek je bil objavljen v strokovni reviji American Journal of Respiratoy and Clinical Care Medicine), ki so merili indeks telesne mase in pljučno zmogljivost, poleg tega pa še precej drugih stvari. Med drugim so ugotovili, da na pljučno zmogljivost poleg tobaka najslabše vpliva debelost, pa tudi povišana raven maščob v krvi in visok krvni tlak. Dejstvo je, da so vsi ti znaki radi povezani. Drugače povedano – zdravniki najdejo več znakov pri enem pacientu. Pa ne gre le za precej povečan indeks telesne mase (več kot 30, na primer), ampak tudi za preobsežen pas. Tudi če je človek sicer bolj vitek, okrog pasu pa se mu je nabralo maščevje, lahko to vpliva na poslabšanje pljučne zmogljivosti.
Kako si okrepimo pljuča

Z rednimi dihalnimi vajami. Z njimi si ne  bomo okrepili  samo pljuč,  ampak bomo poskrbeli za boljše zdravje vsega telesa. Pri debelosti je očitno, da je treba shujšati. Vendar to ni vse. Lotimo se dihalnih vaj: dihajmo zares globoko. Izdihajmo ves zrak in ne pustimo, da ga še kaj ostane v pljučih. S tem bomo dosegli, da bo z novim vdihom prišlo v pljuča več svežega zraka, bogatega s kisikom, ki ga potrebujejo vse celice našega telesa. Pljuča so brez zraka, ko ne morete več glasno šteti. Razširite roke, držite jih stran od telesa, da boste lahko čim bolj odprli prsno votlino za novo količino svežega zraka. Spet globoko vdihnite.
Druga vaja: vdihnite globoko skozi nos. Izdihnite skozi usta, vendar tako, da so ustnice stisnjene in dovolijo le manjši količini zraka, da gre skozi majhno odprtino ven. Poskusite tako dihati čim večkrat. To bo navadilo pljuča, da lahko dlje zadržijo zrak. Enak učinek boste dosegli z napihovanjem balonov. Vendar pazite! Ko občutite lahko glavo, morate za nekaj časa prekiniti.

Tretja vaja je v vodi. V vodi je treba delati vaje za raztezanje in tudi dvigovanje uteži. Sprva ni videti, da bi to lahko vplivalo na pljuča. Vendar pa prihaja s temi vajami v prsi več krvi, hkrati pa voda pritiska na telo (kompresija), kar povzroči, da boste dihali bolj na kratko in hitreje. Raziskave so pokazale, da se pretok zraka zmanjša na okrog 75 odstotkov od siceršnjega, kar bo poskušalo telo nadoknaditi. Če boste vadili dovolj dolgo in redno, bo vaš dihalni sistem učinkovitejši. Pomeni, da bo lahko vdihani zrak dobro izrabil, povečala se bo pljučna zmogljivost.
Dobre dihalne vaje so tudi igranje na inštrumente, pihala. Koristila bo tudi telovadba, zlasati aerobne vaje, kolesarjenje, tek in predvsem plavanje. Pljučno zmogljivost lahko izboljšate tudi na višini, kjer je v zraku manj kisika. To namreč prisili pljuča, da postanejo učinkovitejša.