Joga se veliko ukvarja z dihanjem. Vsak se pravzaprav lahko nauči dihati kot učitelji joge. Začeti je treba z osnovnimi vajami in nadaljevati šele tedaj, ko jih dobro obvladate.

Navodila so naslednja: lezite na tla na udobno blazino ali na trdno podlogo. Položite roke na trebuh, nekaj centimetrov narazen, ravno nad popkom. Vdihnite skozi nos in z vdihom čim bolj razširite trebušno votlino. Ko se trebuh nekoliko dvigne, začnite širiti tudi prsno votlino, trebušne pa ne več. Ko se dvigne tudi prsni koš, začnite izdihovati. Pustite, da trebuh uplahne, in nadaljujte z izdihovanjem, dokler se tudi prsni koš ne izprazni. Ko se to zgodi, spet vdihnite. Na začetku je treba kar vaditi, vendar pa potem vaja postane preprosta. Dihalnih vaj, ki bodo okrepile pljuča, je veliko. Vse te vaje in nasveti so le del zgodbe. Če želimo spremeniti način dihanja in doseči, da si ga telo zapomni, moramo to početi na temeljih naravnega dihanja. Če se hočemo tega naučiti, je pomembno, da se zavedamo vpliva naravnega dihanje ne le na naše telo, ampak tudi na čustva, na našo zavest. Ko je dihanje optimalno, se v telesu zgodi precej sprememb, pa tudi v čustvih in v zavesti. Optimalno dihanje človeka umiri. Prepona je namreč precej več kot le mehanska zapornica za zrak. Je tudi mišica za čustveno izražanje. Večina je že izkusila, kako vpliva na nas, kadar se nekdo v naši bližini začne smejati na ves glas ali pa zazeha na vsa usta. Tudi nam gre na smeh oziroma začnemo zehati. Zato ker ima dražljaj fiziološki in energijski učinek na prepono, ki  se odzove enako.

Ni odveč, če se jogijskega dihanja učite pri kom, ki se na to spozna. Za svoje zdravje boste s tem naredili bistveno več, kot si mislite. Kot rečeno, ne gre le za pljuča, ampak za telo v celoti.